Amos Oz je eden tistih avtorjev, ki jim je uspelo ohraniti visoko umetniško raven in kljub temu prodati ogromno knjig. Foto: EPA
Amos Oz je eden tistih avtorjev, ki jim je uspelo ohraniti visoko umetniško raven in kljub temu prodati ogromno knjig. Foto: EPA
Oz (na fotografiji na demonstracijah v Tel Avivu aprila lani v družbi žene Nily) je dejavno vključen v mirovni proces, kar mu je prineslo številne mednarodne nagrade. Foto: EPA

Ob izidu prevoda romana Zgodba o ljubezni in temnini ter nastajanju antologije hebrejske književnosti bo Oz, ki velja za kandidata za Nobelovo nagrado, nastopil na literarnih večerih v mariborski Sinagogi in v Cankarjevem domu.

Oz v svojem opusu opisuje izraelsko stvarnost in skuša najti poti za sožitje in toleranco med Izraelci in Palestinci. Že od 60. let dalje je aktivno vključen v mirovni proces, kar mu je prineslo številne mednarodne nagrade.

Za svoje ustvarjanje je Oz med drugim prejel francosko odlikovanje red viteza legije časti, špansko nagrado princa Asturije za literaturo, Goethejevo nagrado in nagrado Heinricha Heineja.

Blizu množicam, a ves čas na visoki ravni
V slovensko bralsko zavest je Oz stopil leta 1995 s prevodom romana Črna skrinjica, sicer pa so njegove knjige prevedene v vse največje svetovne jezike.

Je eden tistih avtorjev, ki jim je uspelo ohraniti visoko umetniško raven in kljub temu prodati ogromno knjig, so sporočili iz Cankarjevega doma, ki Ozovo gostovanje organizira v sodelovanju z Mladinsko knjigo, Festivalom Vilenica in Sinagogo Maribor. Avtor bo 12. marca nastopil tudi v ljubljanski knjigarni Konzorcij, kjer se bosta z njim pogovarjala urednik Andrej Koritnik in prevajalka Mojca Kranjc.

Osrednja prireditev bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Oz bo med pogovorom z antropologom Klemnom Jelinčičem Boeto bral iz knjige Zgodba o ljubezni in temnini, ki je bila prvič izdana leta 2002. V slovenskem jeziku bo odlomke iz knjige interpretirala igralka Polona Vetrih.

Zgodba o ljubezni in temnini je družinska kronika, zgodba o pisateljevem otroštvu v Izraelu v 40. in 50. letih preteklega stoletja, kamor sta se zatekla njegova zelo izobražena poliglotska starša. Roman je hkrati freska izraelskega sveta, preplet zgodovine in intimnih dogodkov.

Obisk Oza v Sloveniji je podprlo tudi izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani.