Gre za pisma, ki jih je Salinger (1919-2010) med letoma 1941 in 1943 pisal mladi pisateljici Marjorie Sheard iz Toronta. Danes 95-letna Sheardova je tedaj od njega želela nasvete za pisanje, zdaj pa njej in njeni družini primanjkuje denarja za oskrbo, zato se je korespondenco odločila prodati.

"V pismih je razvidno, da je Salinger na začetku svoje kariere, vendar pa je njegov glas že slišati," je dejal kustos newyorškega muzeja Morgan Library and Museum Declan Kiely, ki meni, da pisma ponujajo imeniten vpogled v začetke Salingerjeve kariere. "Meditacije" Holdna Caulfielda, kritičnega opazovalca sveta in ljudi, ki so jih morale poznati cele generacije slovenskih maturantov, so po njegovih besedah precej avtorske.

Holden se pojavi že pred Varuhom v rži
V enem izmed pisem 22-letni Salinger opozori Sheardovo, naj bo pozorna na njegovo prvo zgodbo o Holdnu, ki jo je napisal za časopis The New Yorker - "Slight Rebellion off Madison" (Manjši upor na aveniji Madison), ki je bila podlaga za Varuha v rži. Nekoliko pozneje je prijateljici pisal, da "le bog in Harold Ross (urednik New Yorkerja) vesta, kaj tisti kup palčkov počne z mojim ubogim besedilom" - še zmeraj je namreč čakal objavo, ki se je zavlekla zaradi vojne, in dočakal jo je šele leta 1946.

Iz pisem med drugim izvemo tudi, da je Sheardovo prosil za fotografijo in pohvalil njen videz ("čedna punca"). Pisma je podpisoval s psevdonimi Fitzdudley, Wormsley-Bassett ter Flo in Benjy.

Javnost zaman pričakovala še več del
Salinger je svoje zadnje delo objavil leta 1965, zadnji intervju pa leta 1980. Približno pol leta pred smrtjo se je znova pojavil v javnosti z napovedjo tožbe proti pisatelju, ki naj bi v svojem delu uporabil lik iz njegove knjige.