Tinka Volarič, 1980, je magistra kulturne antropologije, ilustratorka, kolumnistka in pesnica. Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, nadaljevala in končala pa študij na Filozofski fakulteti. Poleg risanja se posveča tudi prevajanju in redaktorskemu ter uredniškemu delu. Živi in ustvarja na Mostu na Soči. O sebi je med drugim zapisala: “Iz kulturne antropologije sem magistrirala na temo lutkarstva. Danes delujem kot knjižna ilustratorka, včasih razgibam prste na razglašenem pianinu in s pekočo radovednostjo lovim vezi med likovnim in zvočnim. Po horoskopu sem oven. V naslednjem življenju bom plesalka.” Foto: JSKD
Tinka Volarič, 1980, je magistra kulturne antropologije, ilustratorka, kolumnistka in pesnica. Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, nadaljevala in končala pa študij na Filozofski fakulteti. Poleg risanja se posveča tudi prevajanju in redaktorskemu ter uredniškemu delu. Živi in ustvarja na Mostu na Soči. O sebi je med drugim zapisala: “Iz kulturne antropologije sem magistrirala na temo lutkarstva. Danes delujem kot knjižna ilustratorka, včasih razgibam prste na razglašenem pianinu in s pekočo radovednostjo lovim vezi med likovnim in zvočnim. Po horoskopu sem oven. V naslednjem življenju bom plesalka.” Foto: JSKD
Utrinek z lanskega festivala. Foto: Festival Urška
Ena izmed prireditev. Foto: Festival Urška

V finale so se poleg Volaričeve uvrstili še Tadeja Krečič, Jernej Kunsterle, Teja Močnik in Tea Plesničar. "Poezija Tinke Volarič je redkost. Izdelana, polna medbesedilnih, medumetniških navezav in hkrati z odprto strukturo. Če na trenutke že pomislimo, da deluje hermetično, da pravzaprav ne vemo, kam nas bo peljala, nas v istem hipu presune s prelepo, izčiščeno podobo, ki razsvetli grleno, morda celo strašljivo lego. Toda ta grlenost ni nič drugega kot dokaz, da Tinka Volarič premore skorajda naraven talent za mišljenje vsebine in hkrati skorje, iz katere so stkane njene pesmi," je med drugim v obrazložitvi zapisala selektorica pisateljica Gabrijela Babnik. Volaričeva bo za nagrado prihodnje leto lahko izdala prvenec, ki ga bo izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki organizira festival.

Najboljša samozaložniška knjiga je roman Tine Kodre
Na večerni slovesnosti so podelili tudi nagrado za najboljšo samozaložniško knjigo, ki jo je prejela Tina Kodre za roman Beli morski pes, vitez v postelji. Na razpis za najboljšo samozaložniško knjigo se je odzvalo 25 avtoric in avtorjev, ki so poslali 31 knjig.

"Pisateljica v svojem romanu suvereno vodi svojo zgodbo s prepletanjem različnih žanrskih oblik in celo različnih kulturnih obdobij. Tako nas iz sedanjosti popelje v bližnjo in daljno preteklost, ki jih veže le nit za občutek romantičnega človeškega hrepenenja, ki ga pa nikakor ne izpostavi patetično. Ravno nasprotno, glavni lik v prvoosebni pripovedi novinarke, nekdanje agentke poskrbi za bogato duhovito metaforiko drobnih dogodkov iz našega življenja, ki jih začini z veliko mero samoironije, kar romanu daje poseben čar in literarno kvaliteto," je v obrazložitvi zapisal pisatelj in dramaturg Goran Gluvić, ki je skupaj z Barbaro Rigler, JSKD, odločil o izboru.

Posebno priznanje so na festivalu podelili tudi pesnici in pisateljici Aleksandri Kocmut, katere pesem Slovenska pogača je zmagala na natečaju Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2013.

Festival, katerega osrednji del poteka v petek in soboto v Slovenj Gradcu, organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Finalisti so se že dopoldne zbrali v Knjižnici Ksaverja Meška, srečanje pa se je potem nadaljevalo na različnih lokacijah po mestu z literarnimi popotovanji skozi svetove nominirancev. Popoldne so v Mestni kavarni predstavili prvenec Iztoka Vrenčurja, uršljana 2012.

Festival se bo končal v soboto ob 9.00 v Knjižnici Ksaverja Meška z literarno delavnico, ki jo bosta vodila pisateljica Gabrijela Babnik in Admiral Mahić, sodobni bosensko-hercegovski pesnik, ki bo predstavil svojo pesniško zbirko Vozni red ljubezni.

"Pisanje je nekaj zavezujočega"
"Ne samo iz odločitve, da udeleženci festivala Urška svoje pisanje 'pošljejo v svet', temveč tudi iz njihovih življenjskih drž je razvidno, da jih ni strah in da si želijo diskurzivnega pristopa k poeziji ali prozi; predvsem pa je v njihovi zavesti usidrano mišljenje, ki nima opraviti z nonšalanco ali v najboljšem primeru z odvodom v pisano besedo, temveč z zavezo. Pisanje je zanje nekaj zavezujočega, hoja po robu, ne glede na to, da si nekateri upajo več, drugi manj," je med drugim zapisala Babnikova.

Mladi literati se srečujejo že 40 let
Festival mlade literature Urška nadaljuje in nadgrajuje državna srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, ki so se začela pred približno 40 leti v Gradišču pri Lenartu, zdajšnji Sv. Trojici v Slovenskih goricah, na pobudo tamkajšnjega kulturnega društva. Pred 12 leti se je srečanje vsebinsko preoblikovalo in dobilo novo ime Festival mlade literature Urška. V teh letih je na srečanjih sodelovalo več kot 5.000 mladih avtorjev, številni so danes uveljavljeni književniki.