V Živi knjižnici 'knjige' postanejo ljudje, posamezniki in posameznice, ki so svoje življenjske zgodbe pripravljeni deliti z drugimi. Foto: MKC
V Živi knjižnici 'knjige' postanejo ljudje, posamezniki in posameznice, ki so svoje življenjske zgodbe pripravljeni deliti z drugimi. Foto: MKC

Projekt je namenjen ozaveščanju in izobraževanju o vrednotah in človekovih pravicah ter spodbujanju razprave o predsodkih in stereotipih v družbi. Živa knjižnica, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor, je podobna pravi knjižnici. Obiskovalca pri knjižničnem pultu pričaka knjižničarka ali knjižničar, ki ga včlani in mu izdela knjižnično izkaznico. Nato si s pomočjo knjižnega kataloga, kjer so zbrani profili "knjig", izberejo želeno in si jo izposodijo. "Branje" poteka v čitalnici v obliki pogovora, skozi katerega "bralec" s postavljanjem vprašanj odkriva tančice realnosti "živih knjig" ter njihovo spopadanje s predsodki in stereotipi.

Idejo Žive knjižnice so dodelali na danski mladinski nevladni organizaciji Ustavi nasilje, kjer so jo leta 2000 predstavili obiskovalcem glasbenega festivala Roskilde. Izvirna metoda je pritegnila pozornost Evropskega mladinskega centra v Budimpešti, kjer je knjižnica leta 2001 bralce vabila na glasbenem festivalu Sziget. Danes se Živa knjižnica izvaja v okoli 60 državah.
V Mariboru so Živo knjižnico prvič organizirali leta 2012, po besedah Marje Guček iz MKC-ja Maribor pa je v treh letih postala lokalno prepoznaven projekt s številnimi stalnimi "živimi knjigami", ki so zelo odkrito pripravljene govoriti o svojih življenjskih zgodbah, prav tako pa tudi že s stalnimi obiskovalci, bralci. "Zavedamo se, da z vsako izvedbo na sproščen način informiramo ter ozaveščamo ljudi o človekovih pravicah in vrednotah. Zato se na vsaki izvedbi Žive knjižnice trudimo, da obiskovalcem ponudimo čim bolj pester in aktualen izbor 'živih knjig'."