Skupaj s festivalom Leipzig bere bo ponudil 3600 dogodkov. Država v gosteh je Češka, z nacionalno stojnico se bo predstavila tudi Slovenija.

Sodobna češka literatura je bila pred denimo 20 leti v Nemčiji veliko bolj prisotna kot danes. Lahko leipziški sejem vnovič obudi zanimanje Nemcev za češko pisanje? Foto: Spletna stran prireditve
Sodobna češka literatura je bila pred denimo 20 leti v Nemčiji veliko bolj prisotna kot danes. Lahko leipziški sejem vnovič obudi zanimanje Nemcev za češko pisanje? Foto: Spletna stran prireditve

Knjižni sejem v Leipzigu bo, skupaj z enim največjih bralskih festivalov v Nemčiji Leipzig bere, kot običajno meka za ljubitelje knjig. Ponudil bo knjige, ki bodo obravnavale zelo raznovrstne tematike, od preživetvenih strategij, časov terorja in družine pa do vizije za prihodnost Afrike. V 16. stoletje bo bralce popeljala slovenska pisateljica Mojca Kumerdej, v rusko umetniško kolonijo na začetku 20. stoletja v Franciji pa ruska pisateljica Olga Radecka, obljubljajo na spletni strani sejma.

Literarne zvezde v gosteh
Med znanimi avtorji, ki jih pričakujejo na letošnjem sejmu, velja izpostaviti nemška pisca kriminalk Volkerja Kutscherja in Ingrid Noll ter avstrijskega avtorja uspešnic Marca Elsberga in britanskega pisca kriminalk Simona Becketta. Med napovedanimi gosti sta med drugim tudi dobitnika sejemskih nagrad iz minulih let ‒ bosansko-nemški pisatelj Saša Stanišić ter nemški pesnik in esejist Jan Wagner, napovedana pa so tudi znana imena z drugih področij, ki bodo predstavili svoje knjige, med njimi sta denimo nemški glasbenik Dirk von Lowtzow in kuharska mojstrica Sarah Wiener.

Maša Gessen, ki velja za vodilno LGBT-aktivistko in eno najpomembnejših zagovornic človekovih pravic v Rusiji, letošnjo nagrado za evropsko razumevanje prejme za knjigo o vnovičnem vzponu totalitarizma v Rusiji. Foto: AP
Maša Gessen, ki velja za vodilno LGBT-aktivistko in eno najpomembnejših zagovornic človekovih pravic v Rusiji, letošnjo nagrado za evropsko razumevanje prejme za knjigo o vnovičnem vzponu totalitarizma v Rusiji. Foto: AP

Ena od rdečih niti: izobraževanje o medijih
3600 dogodkov bo letos na 500 lokacijah povezalo več kot 3400 akterjev. Poleg samega sejmišča se bo celotno mesto spremenilo v velik oder, dogodki pa bodo potekali tudi v muzejih, gledališčih, kavarnah, nekdanjih industrijskih objektih in drugod. Na letošnji izdaji bosta po napovedih organizatorjev v ospredju tudi demokracija in izobraževanje o medijih. Po lanskem uspešnem začetku foruma o politiki in izobraževanju bo letos forum doživel novo izdajo s še več govorci in delavnicami.

Na sejmu bodo podelili tudi več nagrad. Največje pozornosti je običajno deležen dobitnik nagrade za leposlovje, za katero je nominiranih pet avtoric in avtorjev: Kenah Cusanit, Matthias Nawrat, Jaroslav Rudiš, Anke Stelling in Feridun Zaimoglu. Nagrado za evropsko razumevanje pa bo tokrat dobila ruska novinarka Maša Gessen, ki je znana po tem, da ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina. Maša Gessen, ki velja za vodilno LGBT-aktivistko in eno najpomembnejših zagovornic človekovih pravic v Rusiji, nagrado prejme za knjigo z angleškim naslovom The Future is History: How Totalitarianism Reclaimed Russia (Prihodnost je zgodovina: Kako je totalitarizem spet zavzel Rusijo). Izročili ji jo bodo v sredo.

Češka vzklika: Ahoj Leipzig!
Sodobna češka literatura je bila po besedah Tomaša Kubicka, direktorja Moravske biblioteke v Brnu, ki je pripravila predstavitev Češke na sejmu, pred 20 leti v Nemčiji veliko bolj prisotna kot danes. Če je takrat katerega od svojih nemških prijateljev vprašal, koliko jo pozna, mu je ta v odgovor naštel ves seznam avtorjev: Kundero, Kohouta, Hrabala. Če pa katerega od njih vpraša danes, je odgovor: skoraj nič. In to želi Kubicek spremeniti.

Na sejmu bodo predstavili prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki je v teh dneh izšel pri založbi AvivA iz Nemčije. Foto: AvivA Verlag
Na sejmu bodo predstavili prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki je v teh dneh izšel pri založbi AvivA iz Nemčije. Foto: AvivA Verlag

Program predstavitve na knjižnem sejmu so pripravljali dve leti. Sprva so nameravali po besedah koordinatorja projekta Martina Krafla v Leipzigu predstaviti 40 avtorjev, a se jim je to zdelo premalo. Tako jih bo v Leipzig prišlo 55. Med njimi so znana imena, kot so Jachym Topol, Iva Prochazkova in Jaroslav Rudiš, predstavili pa se bodo tudi številni mladi avtorji. Napovedujejo 130 prireditev, ki se bodo zvrstile v sklopu sejma in festivala Leipzig bere, ter izid 70 knjižnih naslovov. Po Kubickovih besedah je bilo sicer doslej na leto v nemščino prevedenih le pet ali šest naslovov.

Pod motom Ahoj Lepizig! želijo porušiti pregrade med češko literaturo in nemškim knjižnim trgom. Uspeh v Nemčiji, Avstriji in Švici je namreč po besedah Ondreja Buddeusa iz literarnega centra CzechLit zelo pomemben za preboj češke literature v svet. Kulturna politika je poskrbela za ustrezno finančno podporo, dovolj je po njegovih besedah tudi prevajalcev iz češčine v nemščino.

Kako bomo zastopani Slovenci?
Javna agencija za knjigo RS (Jak) bo tudi letos obiskovalce nagovarjala na stojnici v hali 4. Program, ki so ga delno soustvarili z mrežo Traduki, Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu ter slovenskimi in tujimi založbami, vključuje predstavitve številnih avtoric in avtorjev z novimi prevodi v nemščino ter 19 dogodkov z njimi, na sejmu in v mestu.

Leipziški knjižni sejem skuša biti prijazen predvsem do obiskovalcev in ni prvenstveno namenjen stroki. Z negovanjem odnosa med obiskovalci in pisatelji si skušajo izboriti nišo, ki jih bo ločevala od še večjega frankfurtskega festivala. Foto: Spletna stran prireditve
Leipziški knjižni sejem skuša biti prijazen predvsem do obiskovalcev in ni prvenstveno namenjen stroki. Z negovanjem odnosa med obiskovalci in pisatelji si skušajo izboriti nišo, ki jih bo ločevala od še večjega frankfurtskega festivala. Foto: Spletna stran prireditve

V Leipzig bodo poleg že omenjene Mojce Kumerdej potovali Jana Bauer, Janez Bogataj, Tadej Golob, Lila Prap, Marijan Pušavec, Zoran Smiljanić, Ana Schnabl in Anja Štefan. Predstavili bodo tudi prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki tik pred sejmom izide pri založbi AvivA iz Nemčije. Urednica založbe Forum/Stripburger Tanja Skale pa bo na več dogodkih predstavljala slovensko striparsko sceno, piše na spletni strani Jaka.