Več kot trideset let je že minilo, odkar je Akademija Nobelovo nagrado podelila kakemu rojaku. Letos si jo je zaslužil najslavnejši še živeči švedski pesnik, Tomas Tranströmer. Foto: EPA
Več kot trideset let je že minilo, odkar je Akademija Nobelovo nagrado podelila kakemu rojaku. Letos si jo je zaslužil najslavnejši še živeči švedski pesnik, Tomas Tranströmer. Foto: EPA
Tomas Tranströmer
Danes številni izbor Nobelove nagrade za literaturo obtožujejo pristranskosti: statistika kaže, da se Akademija nagiba k Evropejcem, kar četrtina nagrajenih piscev pa je iz angleško govorečih dežel. Nagrajenih je bilo na primer že trinajst frankofonih pisateljev, a le en Kitajec in štirje Afričani (in še od tega trije pišejo v angleščini). Pa ne le, da so dodeljevalci evrofili, tudi šovinisti so: nagrada je šla v roke ženski pisateljici šele dvanajstkrat. Foto: EPA
Tomas Tranströmer je študiral psihologijo in na svojem področju tudi vrsto let delal.
Tomas Tranströmer je študiral psihologijo in na svojem področju tudi vrsto let delal. Foto: EPA

Pomembno pri njem je dvoje. Prvič, da je tihotna oseba, ki je z relativno malim opusom dosegla maksimalen učinek, in drugič, da je brez popuščanja v estetskih standardih postal izjemno priljubljen pri bralcih doma in po svetu. To je redkost, ki priča o tem, da je poezija kljub vsem pomislekom dandanes izjemno živ medij in dejansko lahko govori o najbolj kompleksnih, modernih dilemah našega časa.

Aleš Šteger, urednik pri Študentski založbi in pesnik
Beletrina: Tomas Tranströmer: Skrivnosti na poti
V času razmaha kapitalizma, histerizacije javnih in instrumentalizacije medijskih prostorov je Tomas Tranströmer nekdo, ki stoji nasproti hrupu časa. Njegov ubran, a obenem nadvse dostopen jezik slehernika vztraja pri preciznosti nevidnega, osvetljuje ključne vezi med drobci resničnosti, ki ne bodo nikoli polnile naslovnic časopisov, je slovenskemu prevodu pesnikove poezije na pot zapisal Niklas Schiöler. No, glede naslovnic časopisov ni imel povsem prav. Foto: Študentska založba
Tomas Tranströmer
Tomasa Tranströmerja je pred 20 leti zadela kap, zaradi česar je polovica njegovega telesa ohromela, poleg tega pa od takrat trpi tudi za afazijo, motnjo v jezikovni dejavnosti, kar pa ga ni ohromilo pri njegovem pesniškem delu. Poleg tega še vedno igra klavir, a le z levo roko. Lani bi se kot častni gost moral udeležiti slovenskih Dni poezije in vina, a ga zaradi šibkega zdravja ni bilo. Foto: EPA
Zaradi spletne potegavščine je marsikdo zadnjo uro mislil, da bo Peter Englund prebral ime srbskega pisatelja Dobrice Ćosića. Foto: EPA
Nobelova nagrada po več kot 30 letih ostaja v domovini,

Prefinjeni, večplastni opus 80-letnega Tomasa Tranströmerja pogosto tematizira razmerje med človekom in naravo ali med zavednim in nezavednim. Pesnikovo ime je bilo v zadnjih letih skoraj vsakokrat omenjeno med resnejšimi kandidati za ugledno nagrado, ki pride v spremstvu 10 milijonov švedskih kron (dober milijon evrov).

"Sedel je in poslušal glasbo"
Tajnik Akademije Peter Englund sporoča, da je lavreat novico o nagradi sprejel brez večjega pretresa. "Mislim, da je bil presenečen in osupel," je Englund komentiral za švedsko televizijo. "Sedel je, počival in poslušal glasbo. Ampak rekel je, da je to zelo dobro." Leta 1990 je pesnik namreč doživel infarkt, zaradi česar je polovica njegovega telesa ohromela, poleg tega pa od takrat trpi tudi za afazijo, motnjo v jezikovni dejavnosti, kar pa ga ni ohromilo pri njegovem pesniškem delu. Lani bi se kot častni gost moral udeležiti slovenskih Dni poezije in vina, a ga zaradi šibkega zdravja ni bilo.

Slovenski bralci ga dobro poznajo
Pri nas je Študentska založba lani izdala Tranströmerjevo zbirko Skrivnosti na poti v prevodu Mite Gustinčič Pahor, še od leta 1998 pa imamo tudi njegove izbrane pesmi z naslovom Napol dokončana nebesa. Lavreat je Slovenijo tudi večkrat obiskal. Prvič so ga pri založbi povabili v goste ob izidu omenjene zbirke leta 1998, nazadnje pa na lanske Dneve poezije in vina na Ptuju. Njegovo ime ji bilo dolgo navdih tudi za ime zdaj že zaprte knjigarne Študentske založbe na Kersnikovi ulici.

Globoko razumevanje človeške psihe
V Stockholmu rojeni Tranströmer je svojo prvo pesniško zbirko objavil pri 23 letih (rodil se je leta 1931) in že takrat vzbudil pozornost, ko pa je nekaj let pozneje objavil svojo drugo zbirko, je postalo jasno, da gre za pesnika, ki bo močno vplival in zaznamoval švedsko poezijo. Študiral je, zanimivo, psihologijo in na svojem področju tudi vrsto let delal - najprej na inštitutu za psihometrijo, nato pa dolgo časa kot psiholog v Roxtuni, popravnem domu za mlade v bližini Linköpinga. Morda ima tudi pesnikova "vzporedna" kariera del zaslug za njegov luciden vpogled v nianse človeške psihologije in njegovo "metafizično, vizionarsko poezijo".

Premalo političen?
V 60. in 70. letih so pesniku nekateri stanovski kolegi očitali, da je preveč estetski in da je premalo političen, pri čemer so seveda merili na to, da pušča aktualne politične teme ob strani in da se ukvarja s 'preveč pesniškimi temami'.

Majhen, a zgoščen opus
Kar se tiče estetike njegove poezije, švedski pesnik slovi po metaforah, ki nikdar niso same sebi namen, kot tematika pa je pri njem pogost nekakšen krščanski misticizem oziroma razodetja, ki se zgodijo v pesmih. Zanimivo pri njem je to, da so vse njegove zbirke tanke knjižice, ki vsebujejo do 10 pesmi, le da so te navadno malo daljše.

Zaradi Larssona je svet začel brati Švede ... in odkril nobelovca
Morda ne zveni pomembno, a v zadnjem času zanimanje za švedsko književnost narašča tudi po zaslugi prezgodaj umrlega Stiega Larssona in njegove hiperuspešne t. i. milenijske trilogije, ki je bila medtem adaptirana za veliko platno. Ne gre samo za bum na področju kriminalk in detektivk, ampak za pravo lokomotivo v promociji švedske literature v tujini.

Stavnice so imele (skoraj) prav
Za favorita za Nobelovo nagrado je letos veljal sirski pesnik Adonis, na stavnicah mu je sledil prav Tranströmer, njemu pa priljubljeni japonski pisatelj Haruki Murakami.

Petnajst minut je bil nobelovec ... Dobrica Ćosić?!
Danes opoldne, eno uro pred razglasitvijo letošnjega nagrajenca, je najprej na Twitterju, nato pa širše po spletu završalo: nagrada naj bi šla v roke srbskega pisatelja Dobrice Ćosića, kar so viri podpirali s povezavo na spletno stran NobelPrizeliterature.org, ki je na prvi pogled enaka kot tista prava (NobelPrize.org) in na kateri je bila že objavljena utemeljitev nagrade "poslednjemu disidentu 20. stoletja". Več medijev je vest objavilo, srbski Blic pa je za izjavo poprosil tudi Ćosića, ki je komentiral, "da ni njemu nihče povedal ničesar" (pisatelja so že februarja razjezile govorice o nominaciji, ki jih je takrat komentiral z besedami, da si priznanja ne zasluži in da ga ne zanima). Lažno vest je po poročanju Blic Online objavila skupina političnih aktivistov na spletni strani NobelPrizeLiterature.org, na kateri so naknadno, okoli 15. ure, sporočili, da so lažno stran registrirali 5. oktobra letos (na ta dan so leta 2000 strmoglavili Miloševićev režim, op. n.) kot "simbolični opomin na dan, ko je država izpustila priliko, da ustvari drugačen in boljši svet".

Nagrada ni šla v roke pesnika že rekordnih 14 let
Poleg Adonisa je bilo med ugibanji o dobitniku mogoče zaslediti tudi ime južnokorejskega pesnika Koja Una. Spet drugi so stavili na ameriške avtorje, saj je Nobelova nagrada za književnost v ZDA nazadnje potovala leta 1993 (Toni Morrison); najmočnejša ameriška aduta sta bila Thomas Pynchon in Cormac McCarthy.

Lani je ugledno nagrado prejel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, leto pred tem pa je za pravo presenečenje v literarnih krogih zunaj Evrope obveljala dodelitev nagrade nemški pisateljici Herti Müller. Ko so iz Stockholma sporočili ime nagrajenke za leto 2009, so se po uredništvih ameriških medijev menda spraševali: "Herta, kdo?" Peter Englund je ta teden že povedal, da je Akademija zaposlila več "oglednikov", ki bodo prebirali malo bolj eksotično literaturo in tako pomagali, da bi se Nobelova nagrada otresla svojega evropocentrizma.

Še vedno "fantovski klub" (katerega član pa Sartre ni hotel biti)
Švedska akademija Nobelovo nagrado za književnost podeljuje od leta 1901. Do zdaj so jo podelili 103-krat, prejelo pa jo je 107 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja. Med lavreati Nobelove nagrade za književnost je bilo do zdaj le 12 žensk, odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean Paul Sartre.

Sartre je akademijo lepo opozoril: vztrajno jim je pisaril pisma, naj mu z nagrado prizanesejo, "tako leta 1964 kot kdaj pozneje", češ da si ne želi biti "institucionaliziran" (oziroma, po besedah Simone de Beauvoir, "v Stockholmu ni hotel igrati opice".) Pa ga niso poslušali - in Sartre je nagrado zavrnil. Večina filozofovih sodobnikov ni razumela, zakaj bi hotel zavrniti tak čeden kup denarja. Obtožili so ga provociranja zaradi publicitete.

Še malo statistike
Najmlajši lavreat je bil Rudyard Kipling, ki je bil star 42 let, ko je leta 1907 prejel nagrado. Najstarejša dobitnica Nobelove nagrade za književnost pa je bila Doris Lessing. Nagrado je prejela leta 2007, stara 88 let. Ob predaji nagrade so številni menili, da bi ji čast morali izkazati že 20 let prej.

Nobelovo nagrado za književnost bodo dobitniku izročili 10. decembra v Stockholmu, na obletnico Nobelove smrti.

Pomembno pri njem je dvoje. Prvič, da je tihotna oseba, ki je z relativno malim opusom dosegla maksimalen učinek, in drugič, da je brez popuščanja v estetskih standardih postal izjemno priljubljen pri bralcih doma in po svetu. To je redkost, ki priča o tem, da je poezija kljub vsem pomislekom dandanes izjemno živ medij in dejansko lahko govori o najbolj kompleksnih, modernih dilemah našega časa.

Aleš Šteger, urednik pri Študentski založbi in pesnik
Nobelova nagrada po več kot 30 letih ostaja v domovini,