"Za Müllerjevo je dobro poskrbljeno in okreva," je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdila predstavnica za odnose z javnostmi založniške hiše Carl Hanser Christina Knecht.

Herta Müller se je rodila leta 1953 v švabsko-nemški vasi Nitzkydorf v Romuniji. Germanistiko in romunski jezik je študirala na univerzi v Temišvarju. Delala je kot prevajalka in učiteljica nemščine. Kot prevajalko v strojni tovarni so jo odpustili, ker ni hotela sodelovati s tajno policijo Securitate.

Grenka izkušnja izgnanstva
Besedila Müellerjeve, ki je pod Ceausescujem doživela travmatične trenutke in izobčenje, odtlej niso smela več iziti v Romuniji. Müllerjeva je leta 1987 z možem emigrirala v Nemčijo in zdaj živi v Berlinu.

Stara znanka Ljubljane
Poleg Nobelove nagrade je Müllerjeva prejela še številne nagrade in priznanja, med drugim Kleistovo nagrado, nagrado Franza Kafke, Berliner Literaturpreis in IMPAC Dublin. Leta 2010 je Müllerjeva kot gostja festivala Literature sveta - Fabula obiskala Ljubljano, ki je bila tedaj nosilka naziva svetovna prestolnice knjige. Pisateljica je bila sicer pred tem v Ljubljani že dvakrat, na začetku 90. let in pred nekaj leti, ko je bila gostja mednarodnega festivala Vilenica.

Ni izgovora, da je ne bi brali tudi Slovenci
V slovenskem prevodu je leta 2009 izšel njen roman Živalsko srce, leta 2010 pa sta v slovenščini izšla roman Danes se raje ne bi srečala in njen zadnji roman Zaziban dih, ki je v hipu navdušil evropsko strokovno javnost. V njem avtorica opisuje usodo deportirancev iz Transilvanije v ruskih delovnih taboriščih.

Nazadnje je letos pri Študentski založbi v prevodu Mojce Kranjc izšel tudi priznani roman Müellerjeve Lisica je takrat že bila lovec. Sicer so v slovenščini v knjigi Vrag tiči v zrcalu (KUD Apokalipsa, 2011) dostopni tudi njeni eseji.