Skrivni gozd Jureta Jakoba, ki je po mnenju odgovorne urednice Irene Miš Svoljšak izstopajoči glas svoje pesniške generacije, je zbirka pesmi za otroke o posebnih prebivalcih skrivnega gozda, ki si dneve krajšajo z različnimi dejavnostmi in peripetijami ter prinašajo in odnašajo letne čase. Po uredničinem mnenju je ritmično in vsebinsko dodelana ter polna humorja. Spremljajo jo ilustracije Anje Jerčič Jakob. Kot je na predstavitvi povedal avtor, so prebivalci gozda k njemu prišli sami, v sozvočju z menjavanjem letnih časov.

Slikanica Črno belo Žige X. Gombača je zgodba o sprejemanju drugačnosti, o predsodkih, ki krojijo naša življenja in nas omejujejo, ter hkrati zgodba o iskanju barv v črno-belem svetu. Besedilo je, kot je povedal avtor, plod njegovega razmišljanja, mnenja in tistega, kar se ga dotakne, namenjeno pa je otrokom v najbolj občutljivih letih. Z njim je skušal "vzbuditi tisto dobro, kar je v nas, z željo napraviti ta svet malce lepši". Njegov črno-beli svet izrisujejo ilustracije Damjana Stepančiča.

Ozkoglednost je po besedah odgovorne urednice tudi ena od tematik romana Črna skala Belo mesto avstralskega avtorja srbskih korenin Aleca S. Patrića. Govori o zakoncih, ki sta službi univerzitetnih profesorjev zamenjala za delo čistilcev v predmestju avstralskega Melbourna. Zapustila sta namreč vojno Sarajevo in svoja mrtva otroka ter si na drugi celini skušata na novo postaviti življenje. Roman, ki je prejel najpomembnejšo in najprestižnejšo literarno nagrado avstralske celine, nagrado Miles Franklin 2016, je po oceni prevajalke Tadeje Spruk begunska zgodba, v veliki meri pa tudi ljubezenski roman, saj ravno ljubezen protagonistoma pomaga zaživeti na novo.

Aktualni Levstikov nagrajenec za življenjsko delo Slavko Pregl je navdih za nov mladinski roman Poletje pod lastovičjim zvonikom našel v Piranu, kjer nekega jutra ni slišal mestnega zvona. Iz razmišljanja, kaj bi se mestu zgodilo, če bi to dejansko prenehalo biti, se je razvila zgodba, ki se ukvarja s to skrivnostjo. Spremljajo jih prigode meščanov, ki so svoja življenja uravnavali po bitju zvonika. Iz "prirojene hudobije" pa je pisatelj, kot se je pošalil, dodal še bitko za županski stolček.

Cvetka Sokolov se je v crossover romanu V napačni zgodbi dotaknila tematike prve ljubezni, a v tem primeru prepovedane – glavna junakinja, gimnazijka, se zaljubi v poročenega profesorja. Po uredničinih besedah je avtorica do tematike pristopila s podrobno raziskavo področja in strokovnim gradivom, za razgibanost besedila pa je poskrbela z obilico citatov poezije in glasbenega gradiva. Kot je povedala sama, je spomin na najstniška leta še živ, a je z odraslostjo dobila ravno prav distance, da je nanje pogledala z zrelostjo. Pri pisanju ni želela moralizirati, želi pa si, da bi "mlada dekleta takšne odnose lahko pravočasno ustavile".