Izkop je bil del preiskave, ki jo je leta 2011 na podlagi izjave Nerudovega voznika in pomočnika Manuela Araya sprožila čilska komunistična stranka. Foto: EPA
Izkop je bil del preiskave, ki jo je leta 2011 na podlagi izjave Nerudovega voznika in pomočnika Manuela Araya sprožila čilska komunistična stranka. Foto: EPA
Utrinek iz Nerudove hiše, ki je danes spremenjena tudi v muzej. Foto: EPA

Dokončno so namreč hoteli raziskati, ali pesnik umrl zaradi raka, kot poroča uradna zgodovina, ali pa so ga nemara res zastrupili agenti nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta.

Manuel Araya, dolgoletni Nerudov tajnik, voznik in pomočnik, je namreč v več intervjujih jasno zatrdil, da je pesniku v onstranstvo pomagal novi vojaški režim, ki je hotel preprečiti, da bi nobelovec odšel v izgnanstvo in se v tujini izkazal za glasnega kritika novega političnega vodstva. "Pinochet je bil morilec. Nerudo je dal ubiti, da ne bi zapustil države, kajti bil je intelektualec, ki ga predsednik ni hotel imeti za nasprotnika."

Ni bilo umazane igre
Forenzična preiskava, ki so jo izvedli 40 let po pesnikovi smrti, je pokazala, da je Neruda v resnici umrl zaradi raka prostate. Pesnikove posmrtne ostanke bodo v mestu Isla Negra, kjer je danes urejen Nerudov muzej, ponovno pokopali 8. aprila.

Kot je zapisano v poročilu, so toksikološke preiskave kosti pokazale, da so bile v telesu sledi farmakoloških pripravkov, ki so se v tistem času uporabljali za zdravljenje raka prostate. V poročilu piše tudi, da niso odkrili sledi drugih kemikalij, ki bi bile lahko povezane s smrtjo Nerude. Zato strokovnjaki menijo, da ni dokazov, da pesnik ne bi umrl naravne smrti.

Ricardo Eliécer Neftalí Reyes Basoalto, kot je bilo pesniku ime, preden se je tudi uradno preimenoval v Pabla Nerudo, umrl 23. septembra 1973, le dvanajst dni po tem, ko je bil priča državnemu udaru, s katerim je na čelu države Augusto Pinochet zamenjal Nerudovega dolgoletnega prijatelja Salvadorja Allendeja.

Pogreb kot državljanska nepokorščina
Krhkemu pesniku, ki je predtem že dlje pešal za rakom na prostati, naj bi čustveni pretres zabil še zadnji žebelj v pregovorno krsto. (Čeprav je novi režim prepovedal javni pogreb, se na tisoče Čilencev ni zmenilo za policijsko uro in je preplavilo ulice v pesnikovo čast; pogreb Pabla Nerude tako velja za prvi javni protest proti novi diktaturi.)