Osnutek za Frankensteina, ki je v Londonu še pod anonimnim avtorstvom izšel leta 1818, ob francoski izdaji leta 1823 pa je pod roman že podpisana Mary Shelley. Foto: Wikipedia
Osnutek za Frankensteina, ki je v Londonu še pod anonimnim avtorstvom izšel leta 1818, ob francoski izdaji leta 1823 pa je pod roman že podpisana Mary Shelley. Foto: Wikipedia

Še neobjavljena pisma je pisateljica med letoma 1831 in 1849 pisala Horaceu Smithu, dobremu prijatelju njenega pokojnega moža, s katerim se je zbližala po moževi smrti, in njegovi hčerki. Pisma je našla strokovnjakinja Nora Crook z univerze Anglia Ruskin v Cambridgeu med iskanjem podatkov, povezanih z nekim manj znanim književnikom iz 19. stoletja.
V spletni bazi arhiva dokumentov okrožja Essex je pritegnil njeno pozornost vnos z naslovom Pisma Mary Wollstonecraft Shelley, pod katerim je našla 13 pisem, napisanih med letoma 1831, kar je devet let po smrti njenega moža, pesnika Percyja Bysshea Shelleya, in 1849, ko je že imela zdravstvene težave.
Znano je, da je Shelleyjeva prijateljevala s Smithovo družino, pisma pa potrjujejo tudi nekatera predvidevanja strokovnjakov, ki jih do odkritja ni bilo mogoče preveriti. Obenem po besedah Crookove pisateljico kažejo kot zvesto in hvaležno prijateljico.
Iz pisem veje ponos na sina Percyja
Mary se v pismih na Smitha obrača z različnimi prošnjami, najbolj ganljiv pa je ponos na sina Percyja, ki veje iz njih. Piše tudi o slabšanju svojega zdravstvenega stanja, medtem ko znamenitega romana o grotesknem stvoru Frankesteinu, "modernem Prometeju", ki je plod drznega znanstvenega poskusa, ne omenja.