Nemški sociolog Ulrich Beck se je rodil leta 1944 na Poljskem, odraščal pa je v Hannovru. Lani ga je mednarodno sociološko združenje odlikovalo z nagrado za življenjsko delo. Foto: EPA
Nemški sociolog Ulrich Beck se je rodil leta 1944 na Poljskem, odraščal pa je v Hannovru. Lani ga je mednarodno sociološko združenje odlikovalo z nagrado za življenjsko delo. Foto: EPA

Rešitve enostavno ne delujejo več znotraj nacionalnih držav, delujejo le še na mednarodni ravni. Le sodelovanje med državami nas še lahko reši. Internacionalizacija teh vprašanj je edini pravi odgovor globalnemu kapitalizmu, le tako je mogoče kapitalizem na novo vpeti v neki splošen konsenz o novi socialni politiki. Konkretno to za nas pomeni, seveda, grajenje nove, socialne Evrope.

Ulrich Beck v intervjuju za Mladino, 2009

Ulrich Beck spada med najbolj uveljavljene in prevajane sociologe na svetu. Poleg Družbe tveganja, ki je proslavila njegovo ime, je njegov sloves utrdila napoved globalizacije, tako da danes nobena sociološka ali filozofska debata o stanju sodobne družbe Becka pravzaprav ne more obiti.

Časovno sovpadanje s černobilsko katastrofo
Morda je naključje hotelo, da je knjiga Družba tveganja doživela objavo neposredno ob černobilski nesreči leta 1986. To je seveda prispevalo k njeni veliki odmevnosti, vendar je to tudi nekoliko zožilo njeno percepcijo.

Osnovna teza je namreč veliko širša: strukturne spremembe sodobne družbe avtor poskuša dojeti kot nov korak procesa modernizacije, ki je šele zdaj prvič univerzalizirala svoje temeljno načelo. Tako imenovana moderna je po Becku bistveno "prepolovljena" moderna, saj je na vseh področjih kot svoj pogoj možnosti predpostavljala neki tradicionalni preostanek, nemoderno podlago.

V zadnji četrtini 20. stoletja je napredek modernizacije družbe hkrati dosegel stopnjo, ko se je dokončno razgradil ta preostanek predmoderne in se je načelo moderne prvič uveljavilo brez omejitev. Zato po Becku novo stanje družbe ni neka postmoderna, temveč šele zdaj moderna v čisti obliki, ki jo avtor imenuje tudi druga moderna ali "refleksivna" moderna.
Poleg tega, da je bil vrhunski poznavalec globalizacije, se je odlikoval tudi po tem, da je vsa svoja dela prežel s podobnimi dilemami druge modernizacije.

Je mogoče predvideti prihodnost in se nekako ogniti tveganju?
Pred skoraj natanko petimi leti je v intervjuju za Mladino med drugim povedal: "Bolj kot poskušamo z vse bolj sofisticiranimi, natančnimi, celo matematičnimi modeli anticipirati prihodnost, vse manj nam to uspeva. Sistemi namreč postajajo tako zapleteni, da bi morali v račun vzeti tudi svoj lastni poskus obrambe pred nevarnostmi, ki jih s tem povzročamo. Tako da na koncu dejansko ostaja le eno, osrednje vprašanje: kako naj sploh organiziramo te procese modernizacije, da ne bomo povzročali novih potencialov za katastrofe?"

Poleg knjige Družba tveganja, ki jo je prevedla Mojca Savski, imamo v slovenščino prevedene še Kaj je globalizacija?: zmote globalizma - odgovori na globalizacijo, Popolnoma normalni kaos ljubezni, ki jo je napisal skupaj z ženo (prav tako sociologinjo) Elisabeth Beck-Gernsheim, in Lastni Bog: o zmožnosti religij za mir in njihovem potencialu za nasilje ter še nekaj člankov – nazadnje sta izšla v letu 2013 članka V evropsko pomlad in Digitalna ogroženost svobode. Sicer pa je bil zelo plodovit avtor, saj je skoraj vsako leto objavil novo knjigo.

Ulrich Beck je umrl na prvi dan novega leta za posledicami srčne kapi v starosti 70 let.

Rešitve enostavno ne delujejo več znotraj nacionalnih držav, delujejo le še na mednarodni ravni. Le sodelovanje med državami nas še lahko reši. Internacionalizacija teh vprašanj je edini pravi odgovor globalnemu kapitalizmu, le tako je mogoče kapitalizem na novo vpeti v neki splošen konsenz o novi socialni politiki. Konkretno to za nas pomeni, seveda, grajenje nove, socialne Evrope.

Ulrich Beck v intervjuju za Mladino, 2009