Monografija Četrta stran trikotnika, pod katero se podpisuje več kot 20 bosanskih in slovenskih raziskovalcev ter avtorjev, obširno predstavlja življenje in udejstvovanje Slovencev, med njimi Ivana Cankarja, Jožeta Plečnika, Ivane Kobilce, Božidarja Jakca in Edvarda Kocbeka, v Bosni in Hercegovini. Foto:
Monografija Četrta stran trikotnika, pod katero se podpisuje več kot 20 bosanskih in slovenskih raziskovalcev ter avtorjev, obširno predstavlja življenje in udejstvovanje Slovencev, med njimi Ivana Cankarja, Jožeta Plečnika, Ivane Kobilce, Božidarja Jakca in Edvarda Kocbeka, v Bosni in Hercegovini. Foto:
Sarajevo
Delo je izšlo ob 110. obletnici ustanovitve Slovenskega omizja v Sarajevu, ki velja za eno prvih slovenskih združenj v svetu. Foto: EPA

Delo s podnaslovom Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini 1878-2000 je uredil Stanislav Koblar, pri njegovem ustvarjanju pa je sodelovalo več kot 20 bosanskih in slovenskih raziskovalcev ter avtorjev, ki so gradivo zbirali pet let. Knjiga, ki obširno predstavlja do zdaj še dokaj neraziskano področje življenja in udejstvovanja Slovencev v BiH-u, razkriva, kaj so tam počeli Anton Aškerc, Ivan Cankar, Ivana Kobilca, Anton Jeglič, Marija Vera, Jože Plečnik, Vladimir Šubic, Edvard Kocbek, Božidar Jakac in mnogi drugi. Izdala jo je založba Mladinska knjiga v nakladi 800 izvodov.

Podoba Slovencev v BiH-u
Po besedah avtorjev je bil njihov glavni cilj pri ustvarjanju že od samega začetka "odkrivanje resnice o Slovencih samih", in sicer "tudi za ceno, da nam ta resnica ne bo zmeraj všeč". Kot so še povedali, naj bi knjiga nastajala brez predsodkov in vnaprej določene samopodobe slovenske skupnosti v BiH-u.

Viharna zgodovina Balkana
Monografija časovno zajema eno najviharnejših obdobij tega dela stare celine, od konca fevdalne turške uprave, svetovnih vojn, revolucije in socializma do vojne ob razpadu nekdanje skupne države in prvih nekaj povojnih let. V njej so predstavljeni vsi pomembnejši zgodovinski dogodki in dejavnosti na vseh področjih, kjer so se udejstvovali Slovenci. Delo končuje obsežen zapis o združevanju Slovencev in delovanju slovenskih organizacij v BiH-u, s pričevanji o njihovih uspehih in padcih na poti k - žal - nikoli doseženi popolni enotnosti.

110 let slovenskega združenja v BiH-u
Monografija je izšla ob 110. obletnici ustanovitve Slovenskega omizja v Sarajevu (1897), ki velja za eno prvih slovenskih združenj v svetu. Njegova ustanovitev je imela izjemen pomen za ohranitev tedaj močno ogrožene nacionalne in kulturne identitete več tisoč priseljenih rojakov na tem območju. Zamisel za knjigo pa je med drugim porodila tudi zadnja vojna (1992-1995), med katero naj bi bilo stanje slovenskega duha v BiH-u najslabše in ko je hkrati kot odgovor na vse trpljenje v državi iz slovenske skupnosti pognala vrsta slovenskih organizacij.