Kot je pojasnil zgodovinar in pisatelj Janko Prunk, sta racionalistični humanistični preudarek, ki je zavračal vojno, in strah pred uničujočim novim atomskim orožjem po koncu druge svetovne vojne več kot pol stoletja preprečevala veliki svetovni spopad velesil. Je bilo pa v tem času nešteto lokalnih vojn, ki so zahtevale na milijone človeških življenj. Ob tem je Prunk poudaril plemenito nalogo organizacije Pen, ki si prizadeva za mir in zavrača vojno kot sredstvo v medčloveških odnosih.

Teresa Salema iz portugalskega Pena je dejala, da intelektualci in pisatelji sicer ne morejo ustaviti vojn, lahko pa raziščejo strukture nezadovoljstva in odkrivajo vzroke za vojno, s čimer jo lahko pomagajo preprečiti.

Biblija in Koran: več imata skupnega kot različnega
Ivo Svetina je v svojem prispevku razmišljal o dveh svetih knjigah, Bibliji in Koranu. V obeh je edini Bog, ki je prek posrednikov predal svoje razodetje in tako dal vernikom navodila za življenje. Ob ljubezen je postavil sovraštvo, ob rojstvo smrt, ob mir vojno. Kot poudarja Svetina, sta obe sveti knjigi delo človeka in ne Boga. V njih se je razodel človek kot isti, ki hrepeni po miru, a ima raje vojno.

Pasti "nacionalnega egoizma"
Stalni tajnik mirovnega odbora mednarodnega Pen Edvard Kovač je opozoril, da je vedno nevaren zdrs kulture v nacionalizem. "S spustom v nacionalni egoizem se v kulturi pokvari najlepše in najpristnejše. Ker ni več univerzalnega povezujočega humanizma, se znova netijo vojne in bitke za prevlado tega ali onega naroda, te ali one države," je pojasnil. Ob tem je spregovoril o nuji po novem humanizmu, ki upošteva enkratnost posameznika in univerzalnost človeštva. To pomeni, da uresničitev kreposti ne bo več potekala ob velikih vojnih podvigih. Prava možatost pa bo odpiranje in obračanje k sočloveku. Junaštvo bo sicer obstajalo, vendar ne v sklopu nasilja, ampak v "lepoti podarjanja samega sebe drugemu".

Čas za novo definicijo možatosti?
Ta daritev lahko pomeni tudi literarno in kulturno snovanje, saj v umetniški kreaciji pisec podaja več kot zagledanost v lastno lepoto, več kot veselje svojih jezikovnih iger in tudi več kot svojo stilistično izurjenost. Najlepša literatura je ta, kjer ni več razkoraka med pisano besedo in človekom samim, kjer z zapisano besedo pisatelj podarja sam sebe. "Novi humanizem je Lepota in je daritev za drugega ter dobiva novo ime, ki je Mir," je sklenil Kovač.

Nič manj zanimive niso bile dopoldanske debate: pisatelji so razpravljali o pokrajinah kaosa. Izpostavili so problem manipulacije informacij in razdeljenosti ljudi ter opozorili na nevarne politične razmere. Kot so poudarili, pisatelji ne smejo biti tiho, temveč morajo biti nosilci, tudi vizionarskih besed.

Pisatelj in družbeni aktivist Zeki Ergas, ki se je rodil v Turčiji, živi pa v Švici, je pojasnil, da smo v obdobju postresnice, ko so informacije manipulirane in ko ne vemo, ali so resnične ali ne. Vsak pa izbere tiste, ki mu ustrezajo. Ob tem imajo napačne informacije, ki se širijo po spletu, lahko velik vpliv, na primer tudi na volitve.

Ergas je pri tem izpostavil izvolitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izid volitev v Franciji, kjer ljudje niso volili za Emmanuela Macrona, temveč proti Marine Le Pen. Kot je ocenil, v svetu vlada polarizacija. Prebivalci držav so med seboj razdeljeni na dva dela. Tako ni le v ZDA, temveč tudi na primer v Turčiji.

Evropa in njen "demokratični deficit"
Elizabeth Csicsery-Ronay iz madžarskega Pena je poudarila, da se je v Evropi, kot kaže, vzpon desnice vendarle končal in da bo morda vendarle prevladala zdrava pamet. Vendar pa mora za to EU dobro pogledati vase in odpraviti svoj demokratični deficit. Če levi liberalci in socialisti ne bodo poslušali ljudi, se bodo ti obrnili na desno, je opozorila.

Kaj nas srednjeveški ep lahko nauči o sodobnem svetu?
Predsednik mirovnega odbora mednarodnega Pen Marjan Strojan je temo navezal na epsko pesnitev Izgubljeni raj Johna Miltona. Gre za svetopisemsko zgodbo o propadu človeka, govori pa o liku Satana.

Kot ugotavlja Strojan, je Satan slab strateg in slab general ter tako odličen politik za en mandat. Je namreč populist. Pravi, da bo uredil svet in rešil težave svoje stranke. To bo dosegel tako, da bo nadomestil zunanjo realnost s svojimi, za lase privlečenimi besedami, torej tako, da bo prikazal dobro kot zlo, zlo kot dobro, odvisno pa bo samo od tega, ali bodo ljudje verjeli vanj in njegovo politiko.

"Ko govorimo o veri, je jasno, da vsak populizem predpostavlja, da obstaja krog verujočih, ki svojega voditelja vidijo kot nekakšno božanstvo. Ko se predajo temu voditelju in stojijo za njim, se podredijo pregovoru Srčno zaupaj Gospodu in se ne zanašaj na svoj razum. To pa nas pripelje do kaosa," je opozoril Strojan.

V Miltonovem epu je našel več preživetvenih strategij. Kot pomembno spoznanje med drugim navaja: "Ne poskušajte reševati sveta zato, da bi rešili sebe. Čeprav delujete globalno, delajte male korake. Ko volite svoje predstavnike, jim ne nalagajte nalog, ki jih ne morejo izpolniti. Tudi sebi ne nalagajte česa neuresničljivega."