V resnici naslov
V resnici naslov "Legends of the Fall" namiguje na simbolični padec, biblično podobo izgube nedolžnosti - a so številni prevajalci, tudi slovenski, izbrali drug pomen besede "fall", jesen, in film prekrstili v Jesensko pripoved. Foto: IMDb
Jim Harrison
Harrison je svoje zgodbe rad postavljal pred slikovite kulise ameriške divjine, med drugim v peščene griče Nebraske in gorovje Montane. Foto: Amazon

Jesenska pripoved (Legends of the Fall), romantična epopeja v režiji Edwarda Zwicka, je leta 1994 Johnu Tollu prinesla oskarja za najboljšo fotografijo, sicer pa je to seveda film, s katerim se je Brad Pitt dokončno zasidral v srca najstnic po vsem svetu.

Jesenska pripoved je zgodba o očetu - igra ga Anthony Hopkins - in njegovih treh sinovih, ki v idili preživljajo svoj čas na kmetiji v podeželski Montani; izbruh prve svetovne vojne bo njihova življenja kmalu postavil na glavo.

Kakšne zasluge za jesensko pripoved ima Jack Nicholson?
Navdih za roman je Harrison našel v resnični zgodbi pradedka svoje žene, rudarskega inženirja Williama Ludlowa, to pa je sklenil preliti na papir. Zgodbo, ki jo danes poznamo kot jesensko pripoved, je lahko dokončal zgolj po zaslugi finančnega posojila svojega prijatelja, Jacka Nicholsona, saj je bil v tistem obdobju zaradi neuspeha svojega prejšnjega romana brez prebite pare.

Harrison ni sodeloval samo pri adaptaciji tega romana za film - kot scenarist je imel prste pri pisanju scenarija za film po njegovi noveli Revenge in film Wolf (Volk).

Ameriški avtor je napisal skoraj 40 knjig, v katerih je zgodbe največkrat postavil v ameriško divjino, tudi sam pa je bil lovec, ribič in popotnik. Med njegovimi deli so tudi knjige Dalva, Julip in Truth North.

Harrisona, ki je večino časa preživljal v svoji koči v Michiganu, so pogosto primerjali s še enim velikim pustolovcem Srednjega zahoda, Ernestom Hemingwayem - kompliment, ki pa mu ni bil preveč pri srcu. Nekoč je zapisal, da se mu Hemingway zdi kot "štedilnik, ki ne oddaja prav veliko toplote".

O svoji muzi je rad pripomnil, da je "popolnoma nenadzorovana". "Nikoli ne veš, kdaj se bo pojavila in kdaj ne," je zapisal v predgovor k svoji pesniški zbirki The Shape of the Journey. V nekem intervjuju pa še: "Roman lahko nekaj časa odlagaš, pesmi pa ne, kajti prav ta muza ne sodeluje preveč rada."