Dav Pilkey je posebej za slovenski trg narisal unikatno naslovnico Pasjega moža. Foto: Mladinska knjiga
Dav Pilkey je posebej za slovenski trg narisal unikatno naslovnico Pasjega moža. Foto: Mladinska knjiga
Magične živali
Knjiga Magične živali je prvi scenarij pisateljice J. K. Rowling, ki jo po vsem svetu poznajo po priljubljenih knjigah o Harryju Potterju. Po njem je nastal film, v katerem glavno vlogo Salamandra Scamandra igra z oskarjem nagrajeni igralec Eddie Redmayne. Epska pripoved o prijateljstvu in magiji se pred nami odvija petdeset let pred zgodbo o Harryju Potterju Foto: Mladinska knjiga
Z izidom novega svežnja Šnofijevih dogodivščin je serija postala trilogija. Foto: Mladinska knjiga

Boštjan Gorenc in ilustrator Matej de Cecco s Šnofijem in njegovo druščino "živita že deset let". Strip je začel izhajati v Pilu, Šnofi pa se je začel pojavljati tudi v reviji in danes skorajda velja za njeno maskoto. Urednica Alenka Veler je na današnji predstavitvi knjig z veseljem naznanila, da je Šnofijeva druščina zdaj postala trilogija. V vsakem delu so natisnjene po tri zgodbe, ki jih avtorja na ovitku skušata predstaviti z, po Gorenčevih besedah, "a-iterativnimi elementi".

"Igra prestolov za slovenske mulce"
V tretjem delu Šnofijeve druščine bodo tako mladi brali o Herojskem hologramu, prefriganem palčku in besnem barabinu ali z de Ceccovimi besedami: o dogodivščini, postavljeni v vesolje, o taborniški prigodi in o vitezih. Za zadnjo zgodbo je Gorenc povedal, da gre za neke vrste Igro prestolov za otroke, urednica dela pa je dodala, da avtorja Šnofijevih dogodivščin vanje vpletata številne elemente iz popularne kulture, tudi slovenske. V eni od zgodb se denimo pojavi vesoljska luka Vitanje. V nadaljevanjih Gorenc in de Cecco med junaki snujeta spopad v slogu Pokaži, kaj znaš.

Po Kapitanu Gatniku prihaja še Pasji mož
Med novostmi založbe pa je tudi delo avtorja in ilustratorja Dava Pilkeyja Pasji mož. Po besedah Gorenca, ki je delo prevedel, se je Pilkey svojega priljubljenega lika Kapitana Gatnika po 12 delih in milijonih prodanih izvodov očitno naveličal in si izmislil novega junaka - Pasjega moža. Je pa v novem delu ohranil lika Grege in Klemena, ki sta pravzaprav avtorja stripa - tokrat v barvah.

Pasji mož nastane tako, da po nesreči, ki jo imata policist Vitez in njegov pes Grega, na policistovo telo prišijejo pasjo glavo. Pilkey po besedah Gorenca tudi v tem delu ohranja svoj "rahlo straniščni humor", je pa strip ustvarjen brez namernih slovničnih napak, ki so bile značilne za kapitana Gatnika, avtor je v njem ohranil slikogib, na koncu pa je priložil še malo šolo risanja junakov. Urednica je opomnila, da je Pilkey ustvaril naslovnico posebej za slovensko izdajo, pred poletjem pa lahko pričakujemo že drugi del Pasjega moža.

Med novostmi je tudi izvirni scenarij J. K. Rowling Magične živali, postavljen 50 let pred zgodbo o Harryju Potterju, in ilustrirana izdaja prvega dela iz sage o mladem čarovniku Kamen modrosti. Navdušeni bodo tudi ljubitelji del Davida Walliamsa, saj so pri založbi v prevodu Milana Dekleve izdali njegovo knjigo Mišburger, še letos pa se obeta drugi del knjige Vsi ti brezupno obupni otroci.

Za prve samostojne bralce je na voljo zbirka kratkih zgodb flamskega avtorja Michaela de Cocka Rozi in Musa z ilustracijami Judith Vanistendael v prevodu Staše Pavlović. Alenka Veler je povedala, da so v delo združene tri sodobne zgodbe sodobnih otrok. "Knjiga je dragocena iz več razlogov. To so res dobro napisane humorne zgodbe, ki spregovorijo o resnih temah. Berem o otrocih ločenih staršev, migrantih in o staršu v zaporu. Te teme pa pisatelj odpira na neobremenjujoč način in nudi možnost za razmislek o njih." Po de Cockovih zgodbah že nastaja celovečerec.

Kitajska pripovedka, ki si ne zatiska oči pred nesrečo
V beri je še z Andersenovo nagrado ovenčan poetični roman Bron in sončnica kitajskega avtorja Wenxuana Caoja. V njem nastopa deklica Sončnica, ki se v času kitajske kulturne revolucije z očetom preseli na podeželje, kjer spozna nemega dečka Brona. Prevajalec in avtor spremne besede h knjigi Andrej Stopar je povedal, da pisatelj ob opisih lepot narave odpira teme, ki niso ravno pogoste v mladinski literaturi - izgubo starša, revščino in lakoto, a to počne na zelo zanimiv način, prav tako v delu ne primanjkuje akcije.