"S to posrečeno izbiro je poustvarila vtis arhaičnosti in posvečenosti, obenem pa si naložila zahtevno delo, saj je morala sistematično raziskati slovenska protestantska besedila in si izdelati slovarček. Rezultat je po mnenju komisije, "besedilo, ki je svetlo v svoji preprostosti in obenem žlahtno patinirano," so še zapisali v obrazložitvi. Komisijo za nagrade in priznanja pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) so sestavljali Tina Mahkota, Nives Vidrih, Majda Kne, Primož Vitez in Nada Grošelj. Nagrajenki bodo priznanje izročili v torek, 11. oktobra, na sedežu DSKP.

Lijano Dejak, ki je po izobrazbi profesorica ruskega in angleškega jezika s književnostjo, že vsaj 15 let poznamo kot plodovito in nadarjeno prevajalko literarnih in literarnoteoretičnih, zlasti etnološko in folkloristično obarvanih del, ki so jih ustvarili pretežno sodobni ali vsaj novejši ruski avtorji, še piše v obrazložitvi nagrade.

Že zgolj izbor iz njene bibliografije obsega nad 30 prevodov knjižnega formata, med katerimi so zveneča imena, kot so Mihail Bulgakov, Vladimir Sorokin, Varlam Šalamov ali folklorista Aleksander Afanasjev in Vladimir Propp. Konec leta 2015 se jim je pridružil še Vodolazkin z romanom Laurus.

O nadčasnosti bratstva in ljubezni
Pisatelj Vodolazkin, ki je tudi strokovnjak za staro rusko kulturo, v romanu predstavlja zgodbo ruskega zdravilca. Pripoved, navdihnjena s hagiografsko zvrstjo, premočrtno sledi junakovi usodi in osebnostnemu zorenju, prehajanju v duhovni svet, vendar vsebuje tudi fantastične prvine. Časovno seže vse od srednjega veka do sedanjosti, ta časovna variabilnost in izmuzljivost pa še podčrtata pomen nadčasnega bratstva in ljubezni, ki edina lahko premagata smrt.

Komisija opisuje pripoved kot jasno, prečiščeno, žlahtno, poseben prevajalski izziv pa, prinašajo neredki stavki v stari cerkvenoslovanščini in nekoliko prilagojeni srednjeveški ruščini, ki se prepletajo s prevladujočo knjižno ruščino.

V ožjem izboru za Sovretovo nagrado so bili letos še Darko Čuden za prevod dela Tonja iz Hudega brega norveške avtorice Marie Parr in za celotni opus prevodov iz skandinavskih jezikov med letoma 2014 in 2016 ter Marjanca Mihelič za prevod knjige madžarskega pisatelja Laszla Krasznahorkaija Vojna in vojna, so sporočili iz prevajalskega društva.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje nagrado za posebno uspele prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki nosi ime po prevajalcu Antonu Sovretu, so prvič podelili v letu njegove smrti, leta 1963. Prva dobitnika nagrade sta bila Mira Mihelič in Janez Gradišnik, doslej pa je nagrado prejela vrsta uglednih prevajalcev in literatov; lani so jo namenili Mojci Kranjc za prevod romana Alexa Capusa Švindler, špijonka in človek z bombo.