Spomenik Josipini Turnograjski v Preddvoru (a na sliki še pred obnovo). Foto: BoBo
Spomenik Josipini Turnograjski v Preddvoru (a na sliki še pred obnovo). Foto: BoBo
Slovenska literarna zgodovina Josipini Turnograjski kot pesnici ni pripisovala posebnega pomena. Foto: Media butik

Prireditev, ki jo pripravlja literarna zgodovinarka Mira Delavec Touhami v sodelovanju z Domom starejših občanov Preddvor, bo ob 18.00. Slavnostni govornik na prireditvi bo svetovalec predsednika RS-a za visoko šolstvo, znanost in šport Boštjan Žekš.

Turnograjska je s svojim delovanjem močno zaznamovala kulturni prostor sredi 19. stoletja na Slovenskem. Čeprav je umrla zelo mlada, ni še dopolnila 21 let, je s svojimi literarnimi novostmi, s svežimi idejami in z neizmerno ljubeznijo do slovenskega jezika močno vplivala tudi na poznejše slovenske ustvarjalce, je zapisala Delavec Touhamijeva, ki se že več kot desetletje ukvarja z raziskovanjem življenja Turnograjske.

Kot je še zapisala, je Turnograjska živela daleč pred svojim časom, zato številni njenih tako osebnih kot literarnih sporočil niso razumeli vse do danes, ko ostaja še vedno po krivici prepogosto neznana in skrita očem slovenske javnosti. "Slovenci bi morali znati ceniti in poznati ne samo velika imena moških ustvarjalcev, temveč tudi žensk, ki so v svoje javno delovanje vložile veliko ljubezni in truda."

Dočakala ni niti 21 let
Turnograjska, ki se je rodila leta 1833 na gradu Turn v Preddvoru, je svojo posebno energijo izražala tako v zasebnem življenju kot skozi svoj literarni opus. V več kot 1000 pismih, ki jih je pisala v letih 1850-1853 svojemu bodočemu možu Lovru Tomanu, se skriva nešteto želja, modrosti, odločnosti, ljubezni do naroda, domovine in jezika. Leta 1853 sta se poročila in se preselila v Gradec, kjer pa je Turnograjska za posledicami poroda in ošpic umrla že naslednje leto.

Literarno je začela ustvarjati pri 17 letih. Danes je ohranjenih 38 njenih proznih del, tri pesmi in štiri skladbe. V času, ko je živela, je bila Turnograjska tako v slovenskih kot slovanskih krogih zelo cenjena. Njena dela so bila pozneje vzor marsikateremu pisatelju, saj je ustvarjala v dobi, ko se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo razvijati in ko so bili literarni ustvarjalci le moški.