Knjige
(3)
Branje
Strokovni posvet je društvo pripravilo ob mednarodnem dnevu pismenosti in začetku Nacionalnega meseca skupnega branja. Foto: ARS
       Če jo bomo znali uresničevati skozi uspešne akcijske načrte, jih bomo sproti posodabljali glede na dane rezultate, in bomo za to znali zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Prepričana sem, da bodo rezultati bralne pismenosti tudi pri nas vedno boljši.       
 Renata Zamida o prenovljeni strategiji za razvoj bralne pismenosti
Knjige
Strokovnjaki so na posvetu spregovorili o teoretičnih spoznanjih o pomenu pismenosti, predstavili osnutek Strategije za bralno pismenost, nekaj besed je bilo namenjenih tudi primerom dobre prakse. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Dodaj v

"Starejši morajo biti mladim v zgled in o knjigah ne smejo zgolj govoriti, ampak jih tudi brati"

Strokovni posvet Beremo skupaj
10. september 2018 ob 15:43,
zadnji poseg: 10. september 2018 ob 19:39
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Zaradi angažmaja, ki ga zahteva od bralca, je branje šola ustvarjalnosti, vsaka država pa si mora želeti ustvarjalnih državljanov, je na posvetu Beremo skupaj dejal minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak. Dober bralec razvija tudi sposobnost sočutja, je dodal, in to se mu zdi v današnjem svetu, v katerem govorimo o razpadanju družbe, izjemnega pomena.

Nacionalni strokovni posvet je Bralno društvo Slovenija organiziralo ob mednarodnem dnevu pismenosti, ki smo ga zaznamovali konec preteklega tedna, in Nacionalnem mesecu branja. V Klubu Cankarjevega doma so o pomenu branja in pismenosti razpravljali od jutranjih ur, popoldne pa je bila temi namenjena še okrogla miza.

Za čim prejšnji sprejem Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti
Ob zaključku strokovnega posveta je bil v ospredju pomen vzpostavitve nacionalne mreže za bralno pismenost in bralno kulturo. Zbrani so se strinjali s pobudo, da bi novo vlado spodbudili k čim prejšnjem sprejemu Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se zaveda pomena vzpostavitve nacionalne mreže za bralno pismenost in bralno kulturo in se v mrežo tudi aktivno vključuje. Temelj za tako sodelovanje so na ministrstvu postavili tudi z medresorsko delovno skupino, ki je pripravila predlog Nacionalne strategije za bralno pismenost.

Ministrica, ki opravlja tekoče posle, Maja Makovec Brenčič je na zaključni okrogli mizi današnjega posveta dejala, da je strategija ta hip v "končnem medresorskem piljenju", želela pa bi si, da bi Nacionalni mesec skupnega branja, ki se je začel v soboto, postal "naše dolgoročno skupno poslanstvo"

Ministrica je med drugim izpostavila, da so na ministrstvu v luči strategije že storili nekaj korakov, da bi ta lažje zaživela. Med njimi je vključitev šolskih knjižnic v sistem vzgoje in izobraževanja, kot temelj pa je izpostavila pomen vseh, ki vodijo procese vzgoje in izobraževanja ter za branje navdihujejo mlade.

Za izboljšanje pismenosti med starejšimi od 40 let
Želi si izboljšanja bralne pismenosti med starejšimi od 40 let, saj so navsezadnje starši in s svojim vzorom vplivajo na to, kakšen bo odnos njihovih otrok do branja. Predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Sabina Fras Popovič je poudarila, da morajo biti starejši mladim v zgled in o knjigah ne smejo zgolj govoriti, ampak jih morajo brati tudi sami.

Peršak je ob pomenu branja najmlajšim poudaril tudi izjemno vlogo pripovedovanja. Spomnil je, da se je ministrstvo za kulturo takoj vključilo v razne aktivnosti v sklopu dviga bralne pismenosti in podpira tako Nacionalni mesec skupnega branja kot tudi iniciativo za vzpostavitev nacionalne mreže.

Da bi branje cenili kot vrednoto
Direktorica Javne agencije za knjigo RS (Jak) Renata Zamida je dejala, da je tudi agencija tvorno sodelovala pri nastanku prenovljene strategije za razvoj bralne pismenosti, pozdravljajo pa, da so v njej izpostavljene medresorske povezave na več ravneh. Pomembno se ji zdi, da je v strategiji poleg bralne pismenosti izpostavljena tudi bralna kultura: "Gre za to, da znamo z različnimi načini motivirati za branje in da znamo branje predstaviti kot vrednoto."

Strategija je po besedah direktorice Jaka dobra: "Če jo bomo znali uresničevati skozi uspešne akcijske načrte, jih bomo sproti posodabljali glede na dane rezultate, in bomo za to znali zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Prepričana sem, da bodo rezultati bralne pismenosti tudi pri nas vedno boljši."

Knjižnice potrebne več sredstev za nakup knjig izrednega pomena za lokalno okolje
Sabina Fras Popovič je med drugim spomnila, da so se o strategiji pogovarjali že pred letom dni, tisti, ki jim je za knjigo in bralno pismenost mar, pa jo že zdaj izvajajo v praksi, čeprav še ni stopila v veljavo. Opomnila je, da bi knjižnice potrebovale več sredstev, da bi lahko kupile več izvodov knjig, izrednega pomena za lokalno okolje pri spodbujanju branja pa se ji zdi sodelovanje med šolo in splošno knjižnico.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
RJSlo
# 10.09.2018 ob 20:22
Tone Peršak. Dober bralec razvija tudi sposobnost sočutja,
--------------------------------------------------
No ja. Ne vem, če živi v Sloveniji kdo, ki je prebral več knjig. Toda, pri vseh tisočih, ki sem jih prebral, sočutja pri sebi nisem zasledil. Ajajaj.

Ena redkih odličnih zadev v ex državi je bila dostopnost do knjig.
iluvatar
# 11.09.2018 ob 08:18
Knjige so zakon!
nuLanuLa
# 11.09.2018 ob 07:55
V večini primerov so knjige žal samo okras na policah. Nisem še nikoli nikogar videl brati tistih lepo oplatničenih zbirk z zlatimi črkami.
Kazalo