Z romanom v stripu Italijanska zima je Tofolo razburil italijansko javnost. V slovenskem prevodu je knjigo izdalo Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta v sozaložništvu z založbo ZRC. Toffolo, eden najbolj priljubljenih avtorjev sodobnega italijanskega avtorskega stripa in ustanovitelj treh stripovskih revij, ki so na začetku devetdesetih let ključno vplivale na razvoj avtorskega stripa v Italiji, neprestano raziskuje stripovski jezik in poskuša strip povezovati z ostalimi področji pripovedovanja. Foto:
Z romanom v stripu Italijanska zima je Tofolo razburil italijansko javnost. V slovenskem prevodu je knjigo izdalo Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta v sozaložništvu z založbo ZRC. Toffolo, eden najbolj priljubljenih avtorjev sodobnega italijanskega avtorskega stripa in ustanovitelj treh stripovskih revij, ki so na začetku devetdesetih let ključno vplivale na razvoj avtorskega stripa v Italiji, neprestano raziskuje stripovski jezik in poskuša strip povezovati z ostalimi področji pripovedovanja. Foto:

Drago je jezen, zelo jezen na cel svet. Ta gnev se v njem ves čas nabira. Odgovarja grobo, odrezavo, redko, izgublja se, kot se počasi izgublja njegov razum, kar na koncu že nakazuje na skorajšnjo živalskost, v katero je življenje v taboriščih pahnilo te otroke.

Kaja Širok
Zgodba v stripu Italijanska zima

Avtor je izhajal iz zgodbe o taborišču v furlanskem Ogleju, kjer je bilo v letu 1942 interniranih tisoče Slovencev, od intelektualcev, umetnikov, delavcev, učiteljev, starejših, žensk in otrok. Zgodbo o zamolčani italijanski zgodovini avtor pripoveduje skozi nedolžne in boječe oči in z besedami dveh otrok, ki v oglejskem taborišču vzpostavljata skupno prijateljstvo. “Knjiga ni kronika niti reportaža, ampak zgodba po resničnih dogodkih. Je refleksija o tragediji deportacije, o etničnem čiščenju, o norem italijanskem načrtu med drugo svetovno vojno. Gre za zgodovinska dejstva, ki jih podajam "filtrirana" skozi svojo domišljijo in ljubezni do stripa, ki je medij, kateri lahko pripoveduje resne zgodbe," je povedal Toffolo, ki je zgodovino tega kraja in časa predano raziskoval.
O taborišču sicer ne obstaja veliko fotografij, risbe mnogih slovenskih umetnikov, ki so bili zaprti v Ogleju, pa hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Del teh risb in drugih dokumentarnih materialov je tudi vključenih v knjigo.
Dvojna nekonvencionalnost: stripovska forma in srečevanje z zgodovino
Stripovski avtorji vse bolj posegajo po temah, ki se jim zdijo ne dovolj raziskane in ne dovolj prisotne, z namenom, da bi o njih končno spregovorili,” je ob knjigi povedal urednik knjige Igor Prassel. Poudarja, da gre za nekonvencionialen pristop k stripu; avtor se odreka klasični obliki stripa z zgodbo v kvadratkih in na vsako stran postavi le risbo ali dve, pa tudi besedila je zelo malo, a učinkovito ustvarja atmosfero žalosti, tesnobe in shiranosti. "Kljub temu da strip preberemo zelo hitro, sporočilo zgodbe pride do nas in še dolgo ostane z nami,” pravi Prassel, ki je izrazil tudi željo, da bi "strip prišel v šole kot dodatno čtivo pri pouku zgodovine, saj je lahko odličen pripomoček pri učenju”.
Nekonvencionalne pristope k srečevanju mladih z zgodovinskimi temelji našega časa podpira tudi direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok, ki je za knjigo prispevala spremno besedo: “Sem velika oboževalka del, ki mladim določene zgodovinske dogodke predstavijo na malo drugačen način. Ta knjiga ima moč, da mladim približa nekatera vprašanja, o katerih nato lahko naprej razpravljajo.”
Pogovor z avtorjem si oglejte v spodnjem videoposnetku.

Drago je jezen, zelo jezen na cel svet. Ta gnev se v njem ves čas nabira. Odgovarja grobo, odrezavo, redko, izgublja se, kot se počasi izgublja njegov razum, kar na koncu že nakazuje na skorajšnjo živalskost, v katero je življenje v taboriščih pahnilo te otroke.

Kaja Širok
Zgodba v stripu Italijanska zima