Anicius Manlius Severinus Boethius (okoli 480–524) je bil potomec ene najuglednejših aristokratskih družin v Italiji. Tudi sam se je uveljavil v politiki, čeprav je bila njegova poglavitna ljubezen grška filozofija. Foto: NUK
Anicius Manlius Severinus Boethius (okoli 480–524) je bil potomec ene najuglednejših aristokratskih družin v Italiji. Tudi sam se je uveljavil v politiki, čeprav je bila njegova poglavitna ljubezen grška filozofija. Foto: NUK
Boetij: Tolažba filozofije
Iluminacija iz italijanskega kodeksa Tolažba filozofije iz leta 1385. Na upodobitvi vidimo Boetija, ki poučuje v zaporu. Foto: Wikipedia
Boetij
V Tolažbi filozofije Boetij opisuje svoje srečanje z Gospo, pravzaprav Muzo - Filozofijo. Ta je upodobljena tudi na tej celostranski iluminaciji inkunabule iz leta 1485. Foto: Wikipedia

Temu poznoantičnemu delu posvečajo razstavo v Narodni in univerzitetni knjižnici, pod okriljem katere je izšel tudi slovenski prevod Boetijevega dela. Knjigo je prevedel Gorazd Kocijančič, gre pa za prvo knjigo v novi NUK-novi zbirki Texstus recepti.
Boetijevo delo, življenje in smrt so bili po besedah akademika Primoža Simonitija pomembne prelomnice v kulturni zgodovini 'stare celine'. V 20. letih 6. stoletja je Justinijan ukinil znamenito Platonovo akademijo in Boetij je tedaj vedel, kaj od njega terja prelomni čas, ter se odločil latinskemu Zahodu predstaviti Platona in Aristotela. Tolažbo filozofije je Boetij napisal leta 524 v ječi, kamor ga je zaprl vzhodnogotski kralj Teodorik Veliki in ga pod obtožbo zarote, bogoskrunstva in magije (zapletel se je v tajna pogajanja z Grki in bizantinskim dvorom) obsodil na smrt. Njegov konec je prišel še istega leta, morda leto pozneje.
Med tehtnostjo misli in sladkostjo petja
Po mnenju Simonitija je Tolažba filozofije sklep in krona antične filozofske literature, Boetij pa v njej prehaja med prozo in poezijo. Tako srednji vek kot poznejša obdobja dolgujejo Boetiju marsikaj, radi so ga prebirali, prepričeval je s tehtnostjo misli in sladkostjo petja ter poštenostjo.
Gorazd Kocijančič se je s Tolažbo filozofije prvič srečal pred 15 leti in tedaj nanj ni naredila vtisa. Verjetno tudi zato, ker je zapisana v zelo zahtevni latinščini. Šele angleški prevod se ga je zares dotaknil in začutil je izjemno emocionalno moč tega besedila. V uvodu piše, da je Tolažba filozofije izjemno dobro napisana, njena moč je v mnogoterosti njenega sporočila in polisemiji, mnogopomenskosti, s katero učinkuje na bralca in odgovarja na njegova najgloblja bivanjska vprašanja. "A vendar 'Tolažba' ni le pismo obsojenca na smrt v konkretnem času in prostoru. Ni le oporoka. Je tekst, ki ne omogoča le okušanja lastne zgodovinskosti, ampak prepušča ves odsev celote, njenega Smisla in Izvora. Z drugimi besedami: 'Tolažba' filozofije je filozofska alegorija," še piše Kocjančič.
Pomen Boetija za razvoj nacionalnih književnosti
Nova Zbirka Textus recepti (sprejeta besedila) je zasnovana kot serija izdaj in komentiranih prevodov del, ki jih NUK hrani v prepisih in redkih tiskanih izvodih, ali pa so povezana z našo zgodovino književnosti, čeprav so shranjena drugje. Ne gre nujno za dela slovenskih avtorjev ali avtorjev, ki so ustvarjali na Slovenskem, vedno pa gre za knjige, ki so pomembne za zgodovino široko razumljene literature na Slovenskem. Na razstavi je predstavljen izsek iz bogate tradicije Boetijevih izdaj, ki jih hranijo v NUK-u, ob Tolažbi filozofije tudi druga besedila. S postavitvijo pa želijo predvsem opozoriti na pomen Boetija za razvoj nacionalnih književnosti.