"Kar tujca v Indiji vedno prevzame, so ljudje, ki imajo zelo malo, a imajo kljub temu nasmeh na obrazu." Foto: EPA
Če ste videli film, zakaj ne bi prebrali še knjige? Revni milijonar pripoveduje zgodbo o Ramu Mohamadu Thomasu, osirotelem, neizobraženem mladem natakarju brez prebite pare iz Bombaja, ki z 12 pravilnimi odgovori na vprašanja postane milijonar v največjem televizijskem kvizu. Ker producenti nimajo dovolj denarja za izplačilo glavne nagrade, ga zaprejo in obtožijo goljufije. Ram mora razložiti, kako je poznal odgovore. In tako pri vsakem odgovoru razkrije delček svoje življenjske zgodbe, da pojasni, od kod je vedel odgovor ... Foto: Založba KMŠ

Indijski pisatelj Vikas Swarup, ki je v četrtek gostoval v Evropski prestolnici kulture (EPK), je po poklicu diplomat, vlogo pisatelja pa razume kot zastopanje tistih, ki jih svet sicer ne bi slišal. "Z zgodbo lahko daš glas tistim, ki ga nimajo," je dejal.

Knjigo Q&A, ki je bila uporabljena kot knjižna predloga filmske uspešnice Revni milijonar, je leta 2003 napisal med službovanjem v Londonu. Kot je dejal v pogovoru pred maloštevilnim občinstvom v dvorani SNG Maribor, ki ga je vodila Alenka Zor Simoniti, ni eden tistih pisateljev, ki že od rojstva čutijo potrebo po pisanju. Pravzaprav ga je k temu spodbudilo mesto London s svojimi nešteto knjigarnami, založbami, knjižnicami in pisatelji. "Mislil sem si, da bi tudi jaz lahko naredil kaj takega. Knjigo sem napisal kot izziv samemu sebi."

Podiranje razrednih pregrad
Čeprav je že več let služboval v tujini, je še vedno čutil močno navezanost na domovino. Zgodbo o mladeniču iz revnega predmestja, ki zmaga na priljubljenem kvizu Milijonar, je izbral, ker je želel tradicionalno močno razslojeni indijski družbi pokazati, da znanje ni rezervirano le za bogatejše, ampak da je veliko potenciala tudi pri nižjih slojih.

Sam sicer nikoli ni osebno izkusil življenja v slumu, saj pripada srednjemu izobraženemu sloju, a je takšno življenje v Indiji žal del vsakdana. "Kar tujca v Indiji vedno prevzame, je videti ljudi, ki imajo zelo malo, a imajo kljub temu nasmeh na obrazu."

"Napačno je prepričanje, da so ljudje, ki živijo v slumih, lenuhi in nesposobneži. Prav nasprotno, ti ljudje se na vse mogoče načine trudijo, da bi svojim otrokom zagotovili boljše življenje. Imajo upanje, vero, optimizem in prepričanje, da jim bo to uspelo."

Brez osladnih olepšav
Kot diplomat, zaposlen v državni službi, se ni izognil opisom kršitev, kot so zločini policistov in mučenje otrok. "Sem diplomat, a v svojem pisanju nisem diplomatski. Ključno vprašanje, ki ga moramo rešiti - ne le v Indiji, ampak tudi v številnih drugih državah po svetu -, je izkoriščanje šibkih, ki ga izvajajo močnejši," je prepričan.

Te teme se loteva tudi v svoji drugi knjigi Šest osumljencev, ki je zdaj izšla v slovenščini v prevodu Boruta Mrzela. V knjigi opisuje različne segmente indijske civilizacije. "Svet je dovolj velik za vse. Vsak lahko ima v njem svoj prostor."

Ključ do dobrega romana pa je po njegovih ocenah berljivost. "Nekoč sem prebral: Pisatelji, ki pišejo berljivo, imajo bralce. Pisatelji, ki pišejo neberljivo, pa imajo kritike."