Knjige
()

Poudarki

  • V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled razstava Večni spomin, posvečena dnevu spomina na žrtve holokavsta
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 15 glasov Ocenite to novico!
Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta
Knjiga je izšla v okivru zbirke Zgodovinskega društva Celje Zgodovini.ce, ki skuša po tematiki ali njeni obdelavi slediti sodobnim tokovom v humanistiki. Foto: Zgodovinski arhiv Celje
Koncentracijsko taborišče
Zgodovinar Andrej Pančur ugotavlja, da razlik v številu žrtev holokavsta na Slovenskem ne gre pojasnjevati le s specifikami različnih okupacijskih režimov, ampak tudi ob upoštevanju družbeno-demografskih dejavnikov. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Življenje Judov na Slovenskem na predvečer holokavsta

Natančna analizira demografske, gospodarske in socialne strukture judovske skupnosti
27. januar 2012 ob 11:43,
zadnji poseg: 27. januar 2012 ob 13:27
Celje - MMC RTV SLO/STA

27. januar je dan, ko se svet spominja žrtev holokavsta, v Zgodovinskem arhivu Celje pa so ga obeležili s predstavitvijo prvega celovitega prikaza judovske skupnosti v Sloveniji v desetletjih pred drugo svetovno vojno.

Tega v svoji monografiji z naslovom Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta obravnava Andrej Pančur, čigar delo je tudi izhodišče za vsako nadaljnje raziskovanje holokavsta v tem delu Evrope.

Avtor obravnava judovsko skupnost na ozemlju sedanje Slovenije od začetkov njenega ponovnega naseljevanja. Potem ko so Jude izgnali najprej s Štajerske in Koroške leta 1496 in skoraj desetletje kasneje še iz Kranjske, se dolga stoletja v notranjeavstrijskih deželah oziroma osrednjih deželah danes slovenskega ozemlja niso smeli naseliti za stalno. Pančurjeva monografija torej obravnava čas, ko so se v času emancipacije judovskega prebivalstva v Habsburški monarhiji ponovno začeli naseljevati na tem območju.

Od 18. stoletja sledimo ponovnim naselitvam Judov v Prekmurju, po letu 1867 še na Kranjskem in Štajerskem. Na podlagi doslej neznanega poimenskega popisa nekdanjih in trenutnih članov judovskih verskih občin v jugoslovanskem delu Slovenije – Dravski banovini – iz leta 1937 zgodovinar natančno analizira demografsko, gospodarsko in socialno strukturo judovske skupnosti na predvečer holokavsta.

Razlike, ki so vplivale na usodo Judov med vojno
Med Judi v Prekmurju in Judi, naseljenimi po drugih koncih Slovenije, so bile precejšnje razlike. Če je bila večina Judov v Prekmurju pretežno jugoslovanskih državljanov in je kontinuirano živela več generacij, množično pa so se izseljevali iz ekonomskih razlogov, je bilo judovsko prebivalstvo v ostali Sloveniji izrazito heterogeno, z visokim deležem tujcev. Pančur meni, da so takšne razlike imele velik vpliv na usodo obeh judovskih skupnosti med vojno.

Epilog monografije obsega strnjen prikaz najnovejših rezultatov avtorjevih raziskav o poteku holokavsta v različnih delih okupirane Slovenije, pri čemer je avtor ugotovil, da občutnih razlik v številu žrtev holokavsta v Prekmurju in preostali Sloveniji ni mogoče razložiti samo z različnimi okupacijskimi režimi, temveč tudi z različnimi družbeno-demografskimi dejavniki.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo