Dave (Jason Bateman) je družinski oče, zaljubljen v svojo kariero, saj si v službi želi splezati na višji položaj. Žrtev vseh obveznosti in ambicij je njegova žena Jamie (Leslie Mann). Drugi junak je Mitch (Ryan Reynolds), neke vrste svobodni umetnik, le da njegov material ustvarjanja niso platno, fotografija ali ples, temveč čas, pijača in ženske. Ko se prijatelja po daljšem času spet srečata, smo priča klasičnemu trku svetov, saj se junaka ne razlikujeta le po načinu življenja, temveč tudi po ciljih in željah.

Ko v alkoholiziranem stanju urinirata v vodnjak in ko v njunih mačkastih glavah še vedno odmeva usodni stavek "Zavidam ti tvoje življenje", se znajdeta v telesu drug drugega. Po prvem (in drugem in tretjem) šoku ugotovita, da je to morda priložnost, da se naužijeta tistega, kar najbolj pogrešata - Dave nekoliko več časa zase, da bo lahko v miru prebral knjigo ali se naučil rolanja, Mitch pa družinskega življenja, ko bo lahko nekaj dobrega stori tudi za druge.

Filozofija zamenjave življenj trči v filozofijo Prekrokane noči, oba filma sta delo istih scenaristov. Če sta Jon Lucas in Scott Moore v enem izmed boljših "road tripov" številne obscenosti primerno razporedila in prilagodila vsebini, tokrat z izločanjem v vseh oblikah pač pretiravata in prestopita mejo dobrega okusa. Prdenje nikoli ni bilo smešno, zakaj bi bila potem driska?

Problem Zamenjave je v tem, da junaka na eni strani glasno govorita in sanjarita o življenju drug drugega, a ko se jima želja uresniči, priložnosti ne izkoristita. Dave sanjari o privlačni pomočnici Sabrini (Olivia Wilde), a ne naredi zadnje poteze, Mitch si že dolgo časa želi zlesti v hlačke Jamie, a čeprav si z njo deli posteljo, tega ne stori. In razlog se ne skriva v pretirani skrbi za prijatelja in njegove najbližje ženske ali celo ljubezni do svoje ženske (kakor se film pač mora končati), ampak zgolj homoerotičnih vzgibih - biti v telesu drugega moškega.

Pač pa Zamenjavo odlikujeta Bateman in Reynolds, ki s svojimi grimasami celotne ocene ravno ne rešita, ampak bolj navdušita s posnemanjem drug drugega. Bateman tako zares maha, hodi in razlaga v podobi, ki jo je v uvodu filma predstavil Reynolds, in obratno. Sploh za Batemana se zdi, da je kljub talentu in paleti solidnih predstav še vedno dokaj podcenjen in si zasluži priložnost v kakovostnejših filmih. Vsaj v primerjavi z Zamenjavo.

Ocena: +2, piše: Slavko Jerič