Improvizacijska predstava je oblika gledališča, pri kateri igralci delujejo spontano, brez dramskega besedila ali scenarija. V vseh oblikah improvizacije igralci razvijajo dialog in gib med potekom same predstave. Foto: Gverila Teater
Improvizacijska predstava je oblika gledališča, pri kateri igralci delujejo spontano, brez dramskega besedila ali scenarija. V vseh oblikah improvizacije igralci razvijajo dialog in gib med potekom same predstave. Foto: Gverila Teater

Konec tedna prinaša predstave in razstavo o zgodovini improvizacijskega gledališča. Na oder bodo poleg trenutno delujočih improvizatorjev stopile nekatere legende improvizacije na Slovenskem.

Nocojšnje dogajanje bo ob 19.00 uvedlo odprtje razstave ob 25. obletnici. Uro zatem bo sledila impropredstava Turnir generacij, dogajanje pa se bo sklenilo z improzabavo z DJ programom. V nedeljo bo prav tako ob 19.00 na vrsti multigeneracijska impropredstava Parada legend, ki ji bo sledil sledil improšov Improsong.

Čeprav je bistvo improvizacije v nepredvidljivosti in odvisnosti od iskrivosti občinstva ter je potek takšne predstave popolnoma nemogoče napovedati, je dobra improvizacija tudi plod številnih vaj in piljenja gledaliških vrlin. Foto: BoBo
Čeprav je bistvo improvizacije v nepredvidljivosti in odvisnosti od iskrivosti občinstva ter je potek takšne predstave popolnoma nemogoče napovedati, je dobra improvizacija tudi plod številnih vaj in piljenja gledaliških vrlin. Foto: BoBo

Kako se je vse začelo?
Impro liga je program, ki poteka kot državno tekmovanje gledaliških improskupin in ki še danes ostaja temeljno stičišče vseh slovenskih improvizatorjev in improvizatork. Ustanovilo jo je Gledališče Ane Monro leta 1993, ko je Andrej Rozman - Roza z objavo v M'zinu odprl Slovensko gledališko ligo.

Od takrat se je na različnih gledaliških odrih predstavilo več sto gledaliških improvizatorjev in improvizatork, ki so odigrali številne tekme in raznovrstne predstave. Kot so zapisali v Imrpo ligi: "Le eno drži, niti dva prizora v več tisoč predstavah si nista bila enaka."

Iz Impro lige so se razvili številni gledališki projekti in programi: ŠILA - Šolska impro liga, MIŠ - Mala impro šola, Gverila teater, Impro klub, mednarodni festival Goli oder, Improške, Improvizija, Impro maraton pa vse do televizijskih in radijskih oddaj, med drugim Impro TV, Štafeta mladosti, Ustreli!, TV Dober dan, Razred zase, Osvežilna fronta, Impro klet in druge.

Improvizatorje in improvizatorke je danes mogoče srečati tako v institucionalnih gledališčih, na filmu in televiziji, v novinarskih vodah, pa tudi kot pisatelje, scenariste in vse do glasbenikov in glasbenic, moderatorjev in moderatork najraznovrstnejših dogodkov, so še zapisali v Impro ligi.

Vstop na jubilejne prireditve je brezplačen, sprejemajo pa seveda prostovoljne prispevke. Foto: Impro liga
Vstop na jubilejne prireditve je brezplačen, sprejemajo pa seveda prostovoljne prispevke. Foto: Impro liga

Gledališče hitrih misli in reakcij
Ena od sedanjih programskih vodij Impro lige Mistral Majer je za petkovo izdajo Dnevnika povedala: "Improvizacijsko gledališče je zanimivo, ker nima vnaprej določenih vsebin, ampak se odziva sproti. Vnaprej sicer določimo okvire, format, tako da približno vemo, kako naj bi se predstava odvijala, a vsebina nastaja sproti. Tako lahko odpiramo zelo različne družbenoaktualne probleme ali pa samo preizprašujemo določene družbene realnosti."

Kot je še povedal za časnik, Impro liga "omogoča dostop do novih znanj in je tudi neki igrivi prostor, kjer se zabavamo ustvarjamo in delamo predstave, ki temeljijo na spontanosti. V tovrstnem teatru je veliko zgodovine, hkrati pa tudi aktualnega naboja, ki vedno znova preseneča".

Producent Impro lige je od leta 2013 Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO, do takrat pa je program deloval pod okriljem KUD France Prešeren.