Marko Jenštrle je Gabriela Garcio Marqueza spoznal v prostorih mehiškega ministrstva za kulturo v Ciudad de Mexicu leta 2007. Foto: Osebni arhiv
Marko Jenštrle je Gabriela Garcio Marqueza spoznal v prostorih mehiškega ministrstva za kulturo v Ciudad de Mexicu leta 2007. Foto: Osebni arhiv
Intervjuji, Latinska Amerika skozi pogovore
Knjiga Intervjuji prinaša 45 intervjujev, ki so nastajali od leta 1986 do danes. Gre za zgodbe znanih imen iz literature, gledališča, filma in glasbe, pa tudi za manj znana ali povsem neznana imena zanimivih osebnosti in ljudi, ki jih je Marko Jenštrle srečal in uspel zvabiti pred mikrofon. Foto: Osebni arhiv

Za Fidela je škoda, da ni šel v Hollywood, lahko bi postal velik igralec, saj ima za to vse sposobnosti. Žal jih je usmeril v politiko. Raul mu zagotavlja kontinuiteto sistema.

Huber Matos, nekdanji tesni sodelavec Fidela Castra
Marko Jenštrle in Isabel Allende
Marko Jenštrle in čilska pisateljica Isabel Allende, ki velja za najbolj brano špansko pišočo pisateljico. Njen prvi roman Hiša duhov je doživel že drugi slovenski prevod. Foto: Osebni arhiv
Marko Jenštrle
Marko Jenštrle tudi danes spremlja dogajanje v državah Latinske Amerike in se tja redno vrača, pogosto tudi kot opazovalec Evropske unije na volitvah. Posnetek je nastal na kolumbijskem otoku San Andres. Foto: Osebni arhiv

Želja po intervjuju z osrednjo osebnostjo latinskoameriške kulture je v Marku živela, odkar je leta 1988 postal novinar in dopisnik Tanjuga in Dela iz Buenos Airesa. Avtorja svetovnih uspešnic Sto let samote in Ljubezen v času kolere je spoznal v prostorih mehiškega ministrstva za kulturo v Ciudadu de Mexicu leta 2007. Intervju ni bil posnet, ostal pa je nepozaben klepet. Pred tem se je Marko leta 1990 vrnil v Slovenijo, se vedno znova vračal, srečeval zanimive osebnosti in naredil kopico intervjujev.

Zgodbe znanih, manj znanih in povsem neznanih
Knjiga Intervjuji prinaša 45 intervjujev, ki so nastajali od leta 1986 do danes. Gre za zgodbe znanih imen iz literature, gledališča, filma in glasbe, pa tudi za manj znana ali povsem neznana imena zanimivih osebnosti in ljudi, ki jih je srečal in ki mu jih je uspelo zvabiti pred mikrofon.

Argentinskega pisatelja in enega najvidnejših kulturnih osebnosti v tej državi Ernesta Sabata je obiskal na njegovem domu. Z Vlady Kociancich, argentinsko pisateljico slovenskih korenin, sta se pogovarjala o "slovenskosti" v njeni literaturi. Jenšterle v knjigi predstavlja številne glasbenike, ki so znani tudi slovenski javnosti: med temi so brazilska glasbenika Caetano Veloso in Gilberto Gil ter kubanska glasbenica Omara Portuondo.

Ko mu je Vladimir Rukavina nekoč zaupal željo, da na oder v Mariboru stopi argentinska glasbenica Mercedes Sosa, je Marko dejal: "Poznam njenega sina Fabiana. Mogoče lahko pomagam." In res. Ob vnovičnem srečanju mu je dejal: "Tvoja mama nastopa vsepovsod, samo v Sloveniji ne." Beseda je dala besedo in Fabian mu je odvrnil: "Velja. Ko bo šla mama prihodnjič v Evropo, bo prišla tudi v Slovenijo." Tako se je tudi zgodilo. Mercedes Sosa je leta 2000 nastopala na Jazz festivalu v Ljubljani, na festivalu Lent in v Novi Gorici.

Eden najtesnejših Castrovih sodelavcev
V knjigi najdemo tudi zanimiv intervju s kubanskim disidentom Hubertom Matosom. Huber Matos je bil eden najtesnejših sodelavcev Fidela Castra v času kubanske revolucije oziroma padca diktatorja Batiste. O Fidelu v intervjuju pravi: "Za Fidela je škoda, da ni šel v Hollywood, lahko bi postal velik igralec, saj ima za to vse sposobnosti. Žal jih je usmeril v politiko. Raul mu zagotavlja kontinuiteto sistema."

Huber se spominja tudi slavnostnega prihoda v Havano: "V prestolnico smo prišli 8. januarja 1959. Fidel je bil na kamionu, na njegovi desni je bil Camilo Cienfuegos in levo jaz. Pozdravljali smo ljudi, Fidelu so pripeljali tudi njegovega sina, ki ga je nato posedel na sosednji tank. Pred prihodom mi je zaupal, da se boji atentata, čeprav je to ves čas skrival. Dejal mi je, da je največja nevarnost na vhodu v Havano, kjer so stavbe najvišje. Moja puška je bila ves čas pripravljena na strel." Odnosi med njima so se začeli krhati, pristal je v zaporu, odsedel 20 let, nato pa pobegnil v Miami. Svojo zgodbo je Marku Jenšterletu zaupal leta 2008.

Čilska pisateljica in perujski pisatelj
Jenšterle v knjigi predstavlja tudi znana pisateljska imena, med temi kubansko pisateljico Zoe Valdes, ki je leta 2008 prišla v Slovenijo na festival Vilenica, in čilsko pisateljico Isabel Allende, najverjetneje najbolj brano špansko pišočo pisateljico. Njen prvi roman Hiša duhov je doživel že drugi slovenski prevod.

Za Jenšterleta najbolj dragoceno pa je bilo srečanje in intervju z nobelovcem, perujskim pisateljem Mariom Vargasom Lloso, enim najpomembnejših romanopiscev in esejistov na svetu, avtorjem številnih, tudi v slovenščino prevedenih romanov, kot so Hvalnica mačehi, Mesto in ščeneta, Vragolije porednega dekleta in drugih. Dve njegovi radijski igri so posneli tudi na Radiu Slovenija. Intervju je leta 2014 nastal v Limi v Peruju.

Na vprašanje, kje so po njegovem mnenju največji problemi današnjega sveta, je Jenšterletu odgovoril: "Bistveni problem je razlikovati med avtentično in psevdo demokracijo. Največji sovražnik današnjega časa je populizem. Obstaja v najbolj modernih in najstarejših demokracijah, kaže pa se v novi obliki avtoritarizma, kakršnega na primer uvajajo in predstavljajo v današnji Rusiji. Ves svet je pričakoval, da bo po koncu komunizma v Rusiji vzpostavljena demokracija, ne pa, da se bo zgodilo to, kar zdaj gledamo v podobi vedno bolj avtoritarnega sistema."

Beseda o trenutnem kaosu v Venezueli
Marko tudi danes spremlja dogajanje v državah Latinske Amerike in se tja redno vrača, pogosto tudi kot opazovalec Evropske unije na volitvah. Spremlja dogajanje v Venezueli, kjer je po zadnjih informacijah predsednik Maduro napovedal nov ukrep za spopadanje s kritičnim pomanjkanjem življenjskih potrebščin in vojski zaupal nadzor nad zalogami hrane in zdravil.

Jenšterle pravi, da v Venezueli ta hip vlada kaos, Maduro, ki je nasledil Chaveza, pa ni kos vodenju države. Prebivalci nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. Jenšterle te razmere primerja z razmerami v Sloveniji pred desetletji, ko smo na primer kavo, pralne praške in še kaj kupovali v Italiji in Avstriji.

Darja Groznik, Radio Slovenija


Več o Latinski Ameriki, glasbi tega prostora in družbenem utripu, pa tudi o izkušnjah dela dopisnika v Buenos Airesu, ko so od dopisnikov pričakovali tudi drugačno delo, je Marko Jenšterle povedal v nočnem programu Radia Slovenija. Posnetku pogovora lahko prisluhnete spodaj.

Za Fidela je škoda, da ni šel v Hollywood, lahko bi postal velik igralec, saj ima za to vse sposobnosti. Žal jih je usmeril v politiko. Raul mu zagotavlja kontinuiteto sistema.

Huber Matos, nekdanji tesni sodelavec Fidela Castra