plesalci hiphopa, 3D-prizorišče, pa bo sledilo njihovim gibom

Merzouki, v devetdesetih letih 20. stoletja ena ključnih osebnosti francoskega in mednarodnega plesnega hiphoperskega dogajanja, je Compagnie Käfig ustanovil leta 1996 z željo po razširitvi svojega umetniškega polja delovanja. Beseda Käfig v nemškem jeziku pomeni kletka, kar nakazuje, da Merzouki ne sprejema žanrskih omejitev in išče stične točke različnih zvrsti.

Leta 2009 je Merzouki postal vodja Narodnega koreografskega centra iz Creteila in Val-de-Marna, v katerem poleg plesne produkcije skrbi za izobraževanje mlajših plesnih generacij ter zagotavlja tehnično in izobrazbeno pomoč neodvisnim ustvarjalcem.

Danes deluje Merzouki na križišču različnih ustvarjalnih področij. Praviloma njegova dela bogatijo elementi sodobnega cirkusa, borilnih veščin, plesa, upodabljajočih umetnosti, predvsem pa sodobne tehnološke rešitve. Večdisciplinarni pristop mu omogoča raziskovanje obzorij tako plesne kot drugih ustvarjalnosti.

V projektu Piksel združuje možnosti sodobne tehnologije in igralčevega telesa. Oba ohranjata v predstavi svojo primarnost, hkrati pa delujeta kot eno. Kot organizem, sestavljen iz dveh različnih danosti, združen v novo, tretjo. Tehnologija ni le odrski učinek, temveč gradivo, da plesalce prestavi v novo razsežnost, ki prevzame tako z "digitalizirano" natančnostjo kot lirizmom, ki ga znotraj nje ustvarjajo telesa.

Drzne akrobacije in hipnotične solistične točke
"Predstava je absolutno osupljiva. Česa takega na odru še ni bilo. Plesalci nastopajo v digitalnem 3D-prizorišču, ki sledi njihovim gibom, in izvajajo drzne akrobacije na premičnem podu ali pred velikim zaslonom," je o predstavi za France Inter zapisal novinar Stephane Capron, ki še pravi, da so solistične točke preprosto hipnotične

Za digitalno produkcijo sta zaslužna Adrien Mondot in Claire Bardainne iz Compagnie Adrien M/Claire B, ki z Merzoukijem podpisujeta tudi zasnovo predstave, avtorska glasba je delo francoskega skladatelja Armanda Amarja, scenografijo je zasnoval Benjamin Lebreton, kostumografijo pa Pascale Robin s pomočjo Marie Grammatico.