Ustvarjalci si želijo, da bi otroci med ogledom predstave spoznali, da je Čudežna dežela v vsakem izmed nas, če le znamo tudi čutiti. Foto: Boštjan Lah
Ustvarjalci si želijo, da bi otroci med ogledom predstave spoznali, da je Čudežna dežela v vsakem izmed nas, če le znamo tudi čutiti. Foto: Boštjan Lah
Alica v čudežni deželi
Med presežnimi vrednostmi sodelovanja predstave obeh lutkovnih hiš je tudi delo z lutkovno tehnologijo, ki je skoraj izumirajoča. Foto: Boštjan Lah
Alica v čudežni deželi
Režiser Matjaž Pograjc se tudi pri tej predstavi ni mogel izogniti poudarku na gibu. Foto: Boštjan Lah

Današnja premiera v Mariboru zaradi poškodbe igralca sicer odpade (prav tako ponovitev predstave 12. 10.) in Poslušalnica radijske igre z istoimenskim naslovom, ki je bila predvidena ob 11.15 v Studiu LGM. Ljubljani je premiera napovedana za 19. oktobra. Predstava, ki je nastala po otroški klasiki britanskega pisatelja Lewisa Carrolla, je predstava igrivih nesmislov. Po besedah dramaturginje Blažke Müler Pograjc gre za zgodbo o "razmišljujoči deklici". Želi si, da bi se pri otrocih ob gledanju te predstave nekaj zganilo in da bi ugotovili, da je ta Čudežna dežela v vsakem izmed nas, če znamo ne le razmišljati, ampak tudi čutiti.
Matjaž Pograjc se tudi pri tej predstavi ni mogel izogniti poudarku na gibu. "Sem bolj gibalec kot lutkar, zato je tudi predstava gibalno-lutkovna zapletenka, premetenka. In vesel sem, da v Sloveniji še obstajajo igralci, ki znajo gibati in voditi lutke," je pojasnil režiser.
Alico igra Aja Kobe, iz mariborskega lutkovnega ansambla se ji bo pridružil še Anže Zevnik. Iz ljubljanskega gledališča nastopajo še Iztok Lužar, Maja Kunšič, Nina Skrbinšek in Jure Lajovic v družbi Katje Povše.
Za uresničitev predstave je potrebna številčna ekipa, predstavo pa odlikuje tudi zahtevna lutkovna tehnologija, ki bi si jo vsaka hiša posamezno težko privoščila. V predstavi namreč uporabljajo v zadnjem času redko uporabljene marionetne lutke z močno poudarjeno obrazno mimiko, s katerimi se upravlja tudi na 3,5 metra dolgih vrveh. Ustvarjalci predstave so se držali prevoda Gitice Jakopin in s tem po besedah direktorice Lutkovnega gledališča Maribor Mojce Redjko ohranili "fantastičen slog" Carrollovega besedila, ki ga odlikujejo igrivost jezika in besedne igre.
Sodelovanje je odgovor na krizo
Koprodukcije so sicer v zadnjem času zelo priljubljene, saj omogočajo, da v projektu vlaga več gledaliških hiš, obenem pa si s tem širijo občinstvo ter izmenjujejo znanja in izkušnje. Direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroš Korenčan pravi, da sta zlasti v času krize sodelovanje in solidarnost tisto, kar nas lahko potegne naprej.