Potem ko se na šolskem dvorišču stepeta najstnika, se v meščanskem stanovanju sproži prava vojna med njunimi starši, ki se srečajo, da bi na odrasel način razrešili situacijo. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
Potem ko se na šolskem dvorišču stepeta najstnika, se v meščanskem stanovanju sproži prava vojna med njunimi starši, ki se srečajo, da bi na odrasel način razrešili situacijo. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
Yasmina Reza
Yasmino Reza, komediografinjo, ki v svojih delih prek humorja spodbuja k izostrenemu premisleku o sodobnem svetu, pogosto primerjajo z velikim Molièrom. Foto: EPA
Bog masakra
V vlogi staršev sprtih fantov se znajdejo Ana Urbanc, Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič in Kristijan Ostanek. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor

Na oder jo je postavila Ajda Valcl, ki pravi, da gre za na videz lahkotno zgodbo, ki pa podaja ostro kritiko in zelo točen pogled v nekatere bistvene težave današnje družbe. "Predzgodba igre je v nasilnem incidentu dveh 11-letnikov in mislim, da je Reza namenoma izbrala dogodek, ki je nasilnejši kot sicer in terja neko stališče, neko obravnavo," pravi režiserka. "Spremljamo štiri odrasle, ki naj bi se na srečanju trezno in odgovorno lotili analize tega in našli neki skupen konsenz, kako ukrepati in kaj sporočiti otrokom, a se srečanje sprevrže v vojno osebnih interesov, konfliktov, obračunavanj, zamer, kjer se sklepajo zavezništva enkrat z enim, drugič z drugim. Končni rezultat tega je, da vsak par razpade, vsak posameznik na neki način razpade, čeprav se zgodba konča na začetku," o predstavi pravi režiserka.

Komičen ton, nasičen z ostro kritiko
Gledališka in radijska režiserka mlajše generacije je v Mariboru režirala že Staromodno komedijo o ljubezni v zrelih letih, tokrat pa se loteva odnosov srednjega razreda. Po njenih besedah ne gre za klasično komedijo, čeprav sta humor in satira sestavni del zgodbe. "Ljudje lažje sprejmejo kritiko oziroma neki razmislek skozi lahkotnejši, komični ton. To zna Reza zelo dobro narediti," je pojasnila.

V predstavi igrajo Ana Urbanc, Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič in Kristijan Ostanek. Vsi štirje glavni igralci držijo štiri vogale te igre, njihovi značaji so zastavljeni tako, da se gledalci zlahka identificirajo z njimi, pove režiserka.

O sili egoizma, enega temeljnih fenomenov tega sveta
Po besedah umetniške direktorice Drame SNG-ja Maribor Diane Koloini uprizarja igra "ljudi iz sloja, ki mu pripadamo večinoma vsi, ki hodimo v gledališče, torej razmeroma kultivirani in dobro stoječi srednji razred". "Pokaže, koliko težav, konfliktov in resnih soočenj se dogaja tudi v tem krogu, ki je na prvi pogled brez težav. Z njimi se soočajo tudi ljudje, ki so si razmeroma podobni, a se izkaže, kako zelo so različni, tudi zaradi tega, ker jih obseda njihov egoizem, ki je eden temeljnih fenomenov tega sveta, v katerem živimo," doda.

Čeprav se zgodba dogaja v Parizu, po besedah igralca Vlaškalića zelo dobro odslikava tudi slovensko družbo. "Tudi tu živi ta Bog in prav se mi zdi, da govorimo o tem tudi na tem odru. To niso stvari, ki so samo del predstave, ampak so na neki način tudi del naše družbe," je dejal.

Med temami, ki jih načenja predstava, je tudi vprašanje sodobnega starševstva. "Zanimiv mi je bil ta pokuk v starševstvo z neke manj lepe plati," pa pravi Ana Urbanc. Edina, ki ima sicer osebno izkušnjo s tem, je Ksenija Mišič. "Na žalost prvič igram nekaj, kar v realnosti tudi živim. Takšne situacije sem preigrala že velikokrat, ne sicer v dnevnih sobah, ampak v šolah," pove. Po njenih besedah je Bog masakra "mentalna slika naše družbe, ki se raje zmasakrira, kot modro pogovori in privoli v neke kompromise, ki ne pozna kritičnega pogleda nase in na dejansko situacijo, ampak slepo in strogo zagovarja ego".