Alexandra (Tanja Ribič), Jane (Pia Zemljič/Viktorija Bencik) in Sukie (Iva Krajnc) so tri zdolgočasene samske ženske, ki živijo v slikovitem, vendar tudi duhamornem in provincialnem mestecu Eastwick v Novi Angliji. Kot ločenke med meščani veljajo za čudne in neuspešne, a skupna (čarobna) moč glasbenice, kiparke in pesnice v kombinaciji z novim prebivalcem postavi življenje v mestecu na glavo. Foto: MGL / Barbara Čeferin
Alexandra (Tanja Ribič), Jane (Pia Zemljič/Viktorija Bencik) in Sukie (Iva Krajnc) so tri zdolgočasene samske ženske, ki živijo v slikovitem, vendar tudi duhamornem in provincialnem mestecu Eastwick v Novi Angliji. Kot ločenke med meščani veljajo za čudne in neuspešne, a skupna (čarobna) moč glasbenice, kiparke in pesnice v kombinaciji z novim prebivalcem postavi življenje v mestecu na glavo. Foto: MGL / Barbara Čeferin
Bogat in karizmatičen prišlek Darryl Van Horne (Uroš Smolej) je moški iz sanj, ki v vsakdan naših protagonistk prinese erotični naboj in drugo za drugo tudi osvoji. Toda ta popolni moški se kmalu izkaže za hudiča v neubranljivi preobleki. Foto: MGL / Barbara Čeferin
Avtor romana, ki je izšel leta 1984, je ameriški pisatelj, pesnik, umetnostni in literarni kritik John Updike (1932–2009), ki je poleg Čarovnic znan predvsem po seriji romanov o liku Harryju “Rabbitu” Angstromu, ki naj bi po besedah literarnih kritikov spadal v panteon velikih likov ameriške književnosti, skupaj s Huckleberryjem Finnom, Jayem Gatsbyjem in drugimi. Updikeov priljubljen motiv je opisovanje življenja v majhnih ameriških mestih, ki jih naseljujejo protestanti srednjega razreda, njegove teme so religija, seks, smrt in Amerika. Foto: MGL / Barbara Čeferin

V Mestnem gledališču ljubljanskem je nocoj premierno zaživel muzikal Čarovnice iz Eastwicka. Pod režijo predstave, ki je nastala po istoimenskem romanu Johna Updika iz leta 1984, se podpisuje češki režiser Stanislav Moša. Ljubljana je šele sedmo mesto na svetu, ki bo gostilo premiero tega muzikala, bodo pa "Čarovnice" 6. in 8. julija uprizorili tudi v Križankah in tako počastili 60-letnico gledališča.

Osrednji MGL-ov spektakel leta
Predstava, za katero je glasbo napisal Dana P. Rowe, besedilo pa je za muzikal priredil John Dempsey, je letošnji najrazkošnejši projekt mestnega gledališča. "Muzikal je zelo priljubljen žanr, v gledališču pa se moramo potruditi za najvišje standarde," poudarja umetniška vodja MGL-a Barbara Hieng Samobor.

Vsebinsko muzikal karikira ozkost provincialnega življenja, v katerem si tri ženske želijo preseči svoj banalni vsakdan. Predstava obenem sovpada z rdečo nitjo iztekajoče sezone MGL-a, v kateri so uprizarjali predstave na temo zapeljanosti oziroma zavedenosti v najrazličnejših oblikah. Tudi tri ženske v predstavi zavede karizmatični, fatalni Darryl Van Horne, ki se ga iz filmske adaptacije romana verjetno spomnimo kot Jacka Nicholsona, tokrat pa se bo z vlogo spopadel Uroš Smolej.

Zgodba je danes torej znana predvsem po filmski različici v režiji Georgea Millerja iz leta 1987, v kateri so poleg Nicholsona nastopile Cher, Susan Sarandon in Michelle Pfeiffer. Gledališke "čarovnice" so Tanja Ribič, Iva Krajnc in Viktorija Bencik (v alternaciji s Pio Zemljič).

Vzporednice s Seksom v mestu
Updike je dogajanje svojega romana umestil v 60. leta prejšnjega stoletja; to obdobje je po besedah dramaturginje Eve Mahkovic mogoče čutiti tako v filmu kot v muzikalu, ki ga med drugim zaznamuje močna feministična nota. Mahkoviceva je eno izmed tematskih sporočil muzikala primerjala s kultno serijo Seks v mestu.

Po besedah režiserja, ki je v MGL-u režiral že tri muzikale, Kabaret, Sugar - Nekateri so za vroče in Goslač na strehi, je umetnost narediti dobro komedijo, ki ne temelji le na humorju, ampak gre v svoji sporočilnosti dlje. To je, tako Moša, Čarovnicam iz Eastwicka uspelo, saj temeljijo na "pametni komediji", ki izhaja iz tradicije komedije angleškega gledališča.

Tokratni muzikal "vsebuje najboljše" tako iz Updikovega romana kot iz Millerjevega filma. Gledališka predstava pa v primerjavi s filmom, v katerem je poudarjen čarovniški oziroma demonski lik skrivnostnega prišleka v malo mesto, daje prednost ženskam. Te niso ne device ne cipe, ampak nezadovoljne izobražene ženske v svojih tridesetih letih. Vsaka je tudi umetnica: ena kipari, druga je pesnica, tretja pa glasbenica. Kot režiserja sta ga med drugim zanimali tudi vsebinski vprašanji osebne odgovornosti in človekovih mej.

Pesmi tokrat niso samo sprostitev, ampak del zgodbe
Za prevod sta poskrbela Milan Dekleva in Alja Predan v sodelovanju z lektorico Majo Cerar. Po besedah Dekleve igra kaže na to, da je najbolj strupen puritanski jezik, ki ga je bilo težko uskladiti z "jezikom resnice". Cerarjeva je dejala, da je prevod specifičen, saj kar dve tretjini celotnega besedila zaobjemajo songi, ki niso, kot je običajna praksa, podpora dramskega besedila, ampak se zgodba odvija prav prek njih. Zato jih je treba odpeti, kot bi bili govorjeni, je poudarila. Glasbene vložke podpira desetčlanski orkester, ki ga vodi Žare Prinčič. Muzikal ponuja več kot eno uro čiste glasbe.

Darryla Van Horna igra Uroš Smolej, čarovnice pa Tanja Ribič, Iva Krajnc in Viktorija Bencik v alternaciji s Pio Zemljič k. g. Scenograf predstave je Jože Logar, koreografinja Aneta Majerova, kostumografinja pa Andrea Kučerova.