Krstna izvedba Hrestača je bila v Sankt Peterburgu novembra 1892, nato pa je doživel veliko različnih postavitev na oder. Med najbolj znanimi sta postavitvi Nurejeva v Londonu in Balanchina v New Yorku. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Krstna izvedba Hrestača je bila v Sankt Peterburgu novembra 1892, nato pa je doživel veliko različnih postavitev na oder. Med najbolj znanimi sta postavitvi Nurejeva v Londonu in Balanchina v New Yorku. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Ste vedeli, da si je slovenski prevod naslova Hrestač zamislil Oton Župančič? Foto: SNG Opera in balet Ljubljana

Velika baletna uspešnica je, kot so zapisali v ljubljanski operno-baletni hiši, predstava "z globokim sporočilom, da človeka lahko osrečita tudi prijaznost in sočutje do drugih ljudi".

Ko Čajkovski sreča Dickensa
Libreto za balet je zasnoval Marius Petipaj po Dumasevi adaptaciji pravljice E. T. A. Hoffmanna Hrestač in mišji kralj iz cikla Serapionovi bratje, režiser Vamos pa jo je nadgradil z brezčasno Božično zgodbo Charlesa Dickensa. V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Šele v sanjah naposled spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se pokesa ter postane ljubeč in radodaren človek.

Predstava Hrestač - Božična zgodba je bila premierno uprizorjena 28. novembra 2002, v soboto ob 19.00 pa jo bodo uprizorili stotič, kar je za baletno predstavo izjemen dosežek. Predstava prepriča s svojo čarobnostjo in vedno znova pričara praznično vzdušje ter napolni dvorano, saj je kot nalašč tudi za vse tiste, ki radi uživajo v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, so zapisali v SNG-ju Opera in balet Ljubljana.

V gala predstavi bodo v osrednjih vlogah nastopili Rita Pollacchi (Clare), Petar Đorčevski (Boba Cratchita), Juki Seki (Duh smrti), Olga Andreeva (Božični duh) in Kenta Yamamoto (Hrestačev duh). Orkestru bo dirigiral Marko Gašperšič.

Balet je bil na odrskih deskah ljubljanske Opere prvič izveden leta 1940, ko mu je slovensko ime Hrestač dal tedanji upravnik, pesnik Oton Župančič.

Koreograf in režiser Youri Vamos se je rodil v Budimpešti, kjer je končal Državno baletno šolo. Na različnih postajah svoje umetniške kariere je uprizarjal klasike baletne literature v lastni interpretaciji in ustvaril tudi nove balete, med njimi Lucidor po noveli Huga von Hoffmannsthala, Julien Sorel po Stendhalovem romanu in Orffovo Carmino Burano.