Muzikal My Fair Lady je imel že pred svojim nastankom predhodnika v drami Pygmalion irskega književnika Georgea Bernarda Shawa. Foto: Tiberiu Marta
Muzikal My Fair Lady je imel že pred svojim nastankom predhodnika v drami Pygmalion irskega književnika Georgea Bernarda Shawa. Foto: Tiberiu Marta
Shawovo besedilo sta morda še bolj kot glasba Fredericka Loeweja na libreto Alana Jaya Lernerja zbadljivo poudarili družbena razslojenost in zlaganost vljudnostnih etiket v t. i. visoki družbi razvitega kapitalističnega zahoda, zlasti angleške monarhije. Foto: Tiberiu Marta

Opera in balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor jo bo premierno uprizorila danes ob 19.30 pod taktirko Simona Robinsona in v režiji Francoza Paul-Emila Fournyja.

Muzikal v dveh dejanjih in osemnajstih slikah je nastal po literarni predlogi drame Pygmalion Georgea Bernarda Shawa iz leta 1912, njegova avtorja pa sta libretist Alan Jay Lerner (1918-1986) in skladatelj Frederick Loewe (1904-1988). Že prva broadwajska produkcija iz leta 1956 z igralcema Rexom Harrisonom in Julie Andrews je muzikalu napovedovala uspešno prihodnost, svetovno slavo pa je doživel s filmsko upodobitvijo z legendarno Audrey Hepburn.

Posodobljena prevod in priredba libreta
V SNG Maribor so muzikal My Fair Lady prvič uprizorili v sezoni 1990/1991 v slovenskem prevodu Bruna Hartmana. Premiera je bila oktobra 1990 v režiji Vlada Štefančića. Orkestru je tudi takrat dirigiral Simon Robinson, ki je od leta 1979 stalni dirigent Opere in Baleta SNG Maribor.

Za tokratno postavitev je nov, sodobnejši prevod in priredbo slovenskega libreta opravil Rok Vilčnik, režiser pa je umetniški direktor Opere in gledališča v francoskem Metzu Paul-Emile Fourny, ki je v Mariboru že režiral operi Don Giovanni ter Il trittico/Triptih. My Fair Lady je režiral že leta 2012 v Franciji, a gre pri mariborski za povsem novo produkcijo.

V vlogi mlade prodajalke cvetja Elize Doolittle, ki se želi z lepšimi manirami in rafinirano govorico prebiti v visoko družbo, bosta nastopili Valentina Čuden in Elvira Hasanagić, vlogo pedantnega in nadutega profesorja fonetike Henryja Higginsa pa je prevzel Jaki Jurgec. V številčnem igralskem ansamblu je tudi Borštnikov nagrajenec Vlado Novak, ki se je po besedah režiserja v tej vlogi zelo dobro znašel. Scenografija je delo Marka Japlja, koreografinja pa je Valentina Turcu.