Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk so avtorski projekt ustvarjalske ekipe pod režijskim vodstvom Jerneja Lorencija, prva od letošnjih uprizoritev, ki se oddaljujejo od dramskega besedila in uporabljajo tisto, ki nastaja sočasno z uprizoritvijo. Foto: Jaka Babnik
Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk so avtorski projekt ustvarjalske ekipe pod režijskim vodstvom Jerneja Lorencija, prva od letošnjih uprizoritev, ki se oddaljujejo od dramskega besedila in uporabljajo tisto, ki nastaja sočasno z uprizoritvijo. Foto: Jaka Babnik
Nora ali Hiša lutk
Drama Nora ali Hiša lutk je ob nastanku leta 1880 sprožila mednarodne debate, pozornost je zbudil predvsem konec igre, v katerem Nora zapusti moža in otroke. Drama je Henriku Ibsenu utrla pot do mednarodne slave. Foto: Karlheinz Fessl
Hinkemann
Ernst Toller je pisal Hinkemanna v letih 1921 in 1922, med petletno zaporno kaznijo zaradi sodelovanja pri nemški novembrski revoluciji in v vladi Sovjetske republike Bavarske. Podnaslovil ga je kot tragedijo, saj obravnava neizbežen in nerazrešljiv konflikt. Naslov drame izhaja iz nemškega glagola hinken (šepati) in je priimek vojnega veterana Eugena Hinkemanna, ki so mu v vojni odstrelili spol. Igro je Toller posvetil vsem proletarcem sveta. Foto: Marko Ercegović

Rdeča nit festivala, ki se bo sklenil 4. junija, bodo uprizoritve, ki jih zaznamujejo protagonistke oziroma ženske vloge. Prvi je tako na vrsti eden najzanimivejših ženskih likov evropske dramatike. Celovško postavitev predstave Nora ali Hiša lutk Henrika Ibsena je režirala Mateja Koležnik, ki sicer večkrat režira v Nemčiji. Nocojšnji predstavi, ki, kot so zapisali v ljubljanski Drami, še danes velja za zgled iskanja samostojnega življenja, bo sledil pogovor z ustvarjalci predstave na vrtu za Dramo in uvodni festivalski koncert skupine Jazz Ladies.

Drugi dan festivala, na katerem ljubljanska Drama predstavlja dosežke gledališč, s katerimi sodeluje, bo na ogled predstava zagrebškega gledališča mladih Hinkemann po drami Nemški Hinkemann Ernsta Tollerja v režiji Igorja Vuka Torbice, ki ji bo sledil pogovor z ustvarjalci.

V torek, 31. maja, bodo popoldne pripravili okroglo mizo o performativnosti sodobnega gledališča z naslovom Performativno v drami, drama v performativnem, na kateri se bo moderator Rok Vevar pogovarjal z Jernejem Lorencijem, Igorjem Vukom Torbico, Sebastijanom Horvatom in Katarino Pejović. Zvečer si bo mogoče na Velikem odru ogledati predstavo v Lorencijevi režiji Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk, ki je nastala v koprodukciji SLG Celje in Mestnega gledališča Ptuj, na Levem odru pa predstavo Slovenskega stalnega gledališča Ismena, njena sestra, ki jo je režiral Igor Pison.

Dan pozneje bodo na Velikem odru gostili mariborsko Dramo s predstavo Antona Pavloviča Čehova Višnjev vrt v režiji Gabora Tompe, v kavarni pa avtorski projekt Jurija Drevenška Pesem za eno Drevo.

O ženskah v sodobnem gledališču
V sredo, 1. junija, bodo na popoldanski okrogli mizi spregovorili o ženskah v sodobnem gledališču. Pogovor s Tino Vrbnjak, Yulio Roschina, Ivano Djilas in Matejo Koležnik bo vodila Svetlana Slapšak. Zvečer bo na Velikem odru na ogled predstava SNG Nova Gorica Gospa Bovary, ki jo je priredil Nebojša Pop Tasić, režirala pa Roschina. Na Levem odru pa si bo mogoče ogledati avtorski projekt Iniciative za razvoj mokumentarističnega gledališča Marie Curie - Hysterie.

Predzadnji festivalski dan bo uvedel t. i. Režijski dialog, ki ga bodo oblikovali moderatorja Nina Rajić Kranjac in Juš A. Zidar s Paolom Magellijem in Igorjem Vukom Torbico. Sledili bosta predstava hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca Reka Nad grobom neumne Evrope v režiji Sebastijana Horvata in monodrama Hamlet v režiji Daniela Daya Škufce ter pogovor s hrvaškimi ustvarjalci.

Festival bo 4. junija sklenila predstava Josipa Kosorja Žena v režiji Paola Magellija in izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb s pogovorom z ustvarjalci, za glasbeni del pa bo poskrbel koncert presenečenja.