Priznanje za življenjsko delo - imenovano po prvi slovenski profesionalni igralki Mariji Veri - prejeme igralka Teja Glažar, drugo priznanje za življenjsko delo, bršljanov venec, pa bo dobil pantomimik Andres Valdes. Priznanja združenja dramskih umetnikov prejemeta Neda R. Birc za vlogo M. v Sli Sarah Kane ter Gašper Tič za Vasilija Ohlobistina v Tanja-Tanja Olje Muhine.

Obsežen seznam gledaliških in filmskih vlog
Teja Glažar se je leta 1968 zaposlila v Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica, današnjem SNG Nova Gorica. Posebno pozornost je vzbudila z vlogami Dorine v Molierovem Tartuffu (režija Janez Povše), Lucille v Anouilhovi komediji Skušnja ali Kaznovana ljubezen (režija Dušan Mlakar) in naslovno vlogo v Ibsenovi Nori (režija Dušan Mlakar). Za zadnjo je prejela Severjevo nagrado. Med izstopajočimi vlogami velja posebej izpostaviti tudi gospo Hudetz v Horvathovi drami Sodni dan v režiji Georgija Para, s katero je, po besedah Primoža Jesenka, "obudila spomin na tisto, čemur se je nekdaj reklo igralska karizma. Pri tej gre preprosto za dejstvo: ali je ali pa je ni".

V gledališču je do zdaj ustvarila okroglo 120 vlog. Z izjemnim darom je zaznamovala tudi sedmo umetnost, nastopila je v več kot dvajsetih celovečernih filmih. Vidnejše in glavne vloge je odigrala v filmih Poslednja postaja Jožeta Babiča, Krč, Dih, Odpadnik, Decembrski dež in Pripovedke iz medenega cvetličnjaka Boža Šprajca, Zlato jabolko Nikole Stojanovića, Doktor Rajka Ranfla, radio.doc Matjaža Zupančiča ter Kajmak in marmelada Branka Đurića, nazadnje pa je opazno filmsko vlogo odigrala v filmu Angela Vode, skriti spomin režiserke Maje Weiss. S svojo igralsko zrelostjo in obenem mladostno zagnanostjo Glažarjeva gledalce in stroko vedno znova očara in zapelje v iskrena in prepričljiva soočenja s figurami najrazličnejših žanrov in estetik. Gre za igralko svežih interpretacij, markantno in karizmatično ter veliko igralko slovenskega sodobnega gledališča, je v utemeljitvi zapisala žirija za nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS).

Iz Kube v Pariz do Ljubljane
Andres Valdes, ki ga je življenjska pot pred 46 leti pripeljala v Slovenijo, se je rodil v Havani na Kubi. Sprva plesalec in igralec, nato mojster pantomime, se je v Parizu učil in izpopolnjeval pri legendah te zvrsti, Etiennu Decrouxu in Marcelu Marceauju - nekaj časa je bil tudi Marceaujev asistent. Mimu in pantomimi je posvetil vse življenje, ustvarjalne vrhunce pa je dosegel v Sloveniji.

V slovenski in jugoslovanski kulturni prostor je prinesel dotlej skoraj neznano umetniško zvrst. Skozi desetletja je v gibalnih in pantomimskih veščinah izoblikoval marsikaterega dramskega igralca in bil desetletje izredni predavatelj na AGRFT-ju. Leta 1982 se mu je pridružila njegova učenka in pozneje asistentka ter sodelavka Jana Kovač Valdes. Od takrat dalje je v svoj repertoar dodal vrsto uspešnih predstav, namenjenih predvsem odrasli publiki: Črno-belo, Malo za šalo, malo zares, Dueti in predstavo Tišina, smejemo se!, ki je rezultat njegove pedagoške uspešnosti in v kateri je nastopilo sedem njegovih učencev.

Igralski priznanji za preteklo sezono
Neda Rusjan Bric v Slovenskem mladinskem gledališču v sodelovanju z različnimi režiserji - Pograjcem, Hrvatinom, Milerjem, Janežičem, Bergerjem in Tauferjem - ljubitelje gledališča že dobro desetletje in pol navdušuje s svojimi igralskimi stvaritvami. Vlogo M. v Sli Sarah Kane (režija Vito Taufer) je oblikovala z "globokim čustvenim doživljanjem, a je kljub temu znala stopiti iz vloge žrtve in nas s samoironizacijo prizemljiti in pripraviti do smeha. Njena interpretacija ponuja polno in bogato gledališko doživetje", je zapisano v utemeljitvi.

Dolgoletni član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega Gašper Tič je po odmevnih vlogah na slovenskih odrih z vlogo Vasilija Ohlobistina dosegel vrh igralskega razumevanja in izražanja tragičnega v komičnem. Posebnost njegove igralske umetnosti izvira iz natančne psihološke analize osebe, ki jo igra, ji podeli specifično retoriko in gestiko, jo poveže s svojo dušo in telesom in tako dramski osebi ponudi, da se pokaže kot edinstven in usoden primerek človeške vrste. Gašper Tič je posodobljen Brechtov igralec, meni žirija za nagrade.