Nora je v času nastanka poosebljala žensko in hčerko 19. stoletja, je ob predstavi spomnila dramaturginja predstave Tatjana Doma. "Pred zunanjim svetom se je Nora najprej skrila v očetov dom, pozneje pri svojem možu in se tako izolirala od zunanjega življenja. S težavami realnega sveta se ni ukvarjala. Delala je to, kar je okolica od nje pričakovala, pri tem se je morala odpovedati lastnim željam."

Ibsenovo predstavo so krstno uprizorili decembra leta 1879 v Kraljevem gledališču v Köbenhavnu, kjer je doživela burne odzive. Govorilo se je o nespodobnosti, škandalu, sramoti. Ibsena to ni motilo, na slabe kritike se je odzval z besedami: "Uničujoče kritike me navdušujejo. Moji sovražniki so mi v veliko pomoč - njihovi napadi so tako zlobni, da ljudje v jatah drvijo gledat, čemu vse to vpitje."

Nora živi na videz harmonično družinsko življenje z možem Torvaldom Helmerjem in tremi otroki. Popolnoma je predana možu, streže njegovim željam, mu želi ugajati, ga zabavati in razveseljevati, je podrejena in ubogljiva. Nenadoma jo prehiti dogodek iz preteklosti, ko si je iz ljubezni do moža, da bi rešila njegovo življenje, izposodila večjo vsoto denarja od notarja Krogstada in ponaredila očetov podpis. Izkaže se, da je njun zakon vse prej kot idealen. Nora je za Torvalda samo lutka, saj ga bolj skrbita njegov ugled in položaj v družbi. Ko Nora uvidi moža v realni luči, ugotovi, da s takim človekom noče več živeti.

Ibsen poudarja v delu predvsem dve temi - zakon in položaj ženske v njem, skozi njiju pa raziskuje predvsem emancipacijo in notranjo rast posameznika, ki se upre togim družbenim normam.

V predstavi igrajo Vojko Belšak, Barbara Medvešček, Bojan Umek, Manca Ogorevc in Andrej Murenc. Kostumografija je delo Mateje Benedetti, scenografinja je Irena Kraljić, avtor glasbe Willem Miličević in lektor Jože Volk. Dramo je prevedel Darko Čuden.