Poljske pisateljice Sylwia Chutnik, Magda Fertacz in Malgorzata Sikorska - Miszczuk so besedilo za predstavo III Furije napisale navdihnjene z literarno zgodbo o pohabljenem otroku in z resnično biografijo Eksekutor Stefana Dambskega, poljskega patriota, med drugo svetovno vojno člana t. i. Armie Krajowe. Foto: Karol Budrewicz/Borštnikovo srečanje
Poljske pisateljice Sylwia Chutnik, Magda Fertacz in Malgorzata Sikorska - Miszczuk so besedilo za predstavo III Furije napisale navdihnjene z literarno zgodbo o pohabljenem otroku in z resnično biografijo Eksekutor Stefana Dambskega, poljskega patriota, med drugo svetovno vojno člana t. i. Armie Krajowe. Foto: Karol Budrewicz/Borštnikovo srečanje

V predstavi se je mlajša poljska generacija iz gledališča Modrzejewskiej spopadla s potlačenimi temami in na nemoralističen način pozvala k spravi, tematika III Furij pa je v vedno bolj razdeljenem slovenskem narodu trenutno še kako aktualna tudi pri nas.

Bratomor, antisemitizem, diktat, korupcija
Predstava III Furije v režiji Marcina Liberja sooča zgodbo preproste ženske Danute Mutter, ki je ubila tri otroke, nato pa rodila še duševno prizadeto deklico, z zgodbo Dambskega, ki je razkril temne plati osvobodilne vojske, ki naj si ne bi mazala rok s krvjo. Nereflektirana in potlačena zgodovina, prepredena z bratomorom in antisemitizmom, določa sodobno Poljsko, ki je pod diktatom kapitalizma in skorumpirane Katoliške cerkve, je na pogovoru o predstavi dejal umetniški vodja in direktor gledališča Jacek Glomb. Po njegovih besedah so Poljaki narod, ki ima do svoje zgodovine zelo težaven odnos, saj vedno slavi spodletele upore, kar ga postavlja v shizofreno stanje.

Umetniška direktorica Borštnikovega srečanja Alja Predan je na pogovoru poročala, kako presunjeni so bili po nedeljski predstavi v Mariboru poljski diplomati v Sloveniji. Skrbelo jih je, kakšen vtis je s predstavo pustila Poljska in kako so bili predstavljeni Poljaki. Predanova meni, da bi morali biti na predstavo ponosni, saj nudi dokaz zrele države, v kateri se generacije 30- in 40-letnih Poljakov spoprijemajo z grehi prednikov, o njih končno na glas spregovorijo in pozivajo k spravi. Kot je še poudarila Predanova, III Furije nikakor niso le poljska zgodba, z njo se srečujejo številni narodi, tudi Slovenci.

Mogoče se celo kaj obrne na bolje
Druga svetovna vojna v poljskih medijih nima prostora, travmatične teme se odpira samo v gledališčih, a so pogosto, kot je pojasnil Glomb, provokativne "na prvo žogo". S predstavo III Furije niso želeli nikogar užaliti, temveč ponuditi razmislek, kam peljejo vedno žive furije, rimske boginje maščevanja. Šele sprava lahko ponudi teren za nadaljnje normalno življenje.

Ob koncu predstave igralci proti občinstvu usmerijo mikrofon in ga vprašajo, kaj želijo Poljski. Vprašanje je namenjeno predvsem poljskemu občinstvu, ki pa je, kot je povedal eden izmed igralcev, zelo "politično korektno", zato največkrat molči. Glomb pa je z občinstvom delil poljski šaljivi pregovor: "Vse je mogoče, celo to, da se kaj obrne na bolje."