V Lutkovnem gledališču Ljubljana bo danes ob 19.00 na Odru pod zvezdami zaživela premiera Japonskih pravljic. Italijanska režiserka Chiara Guidi jih je zasnovala kot svojevrsten dogodek, ki bo gledališče "razbremenil odrskih konvencij". Predstava se bo poigravala z gledalčevim zaznavanjem in ga spodbujala k soustvarjanju nevidnih situacij.

Predstava bo namesto na oder postavljena v japonski paviljon, v katerem bodo otroci ob prebiranju fižola in tankočutnem prepletanju svetlobe, glasbe, zvoka in skrivnostnih glasov prisluhnili japonskim pravljicam, ki jih bodo popeljale v drugo kulturo in čas.

Kot je za današnji Dnevnik povedala režiserka, bodo imeli v predstavi pomembno vlogo tudi elementi, kot so svetloba, glasba, zvok in prizori senčnega gledališča, s pomočjo katerih bo otroška domišljija lahko soustvarjala vsakič drugačno predstavo.

Klasična pravljica je sicer zanjo umetnina, obenem pa tudi nekakšna oblika praktičnega znanja, ki omogoča, da se spopademo z življenjem in usodo.

V predstavi igrata dve stalni članici ansambla LGL-ja Nina Ivanič in Nina Skrbinšek ter štiri gostje: Patrizia Jurinčič, Saša Pavlin Stošić, Tjaša Koprivec in Nataša Keser. Oblikovalec svetlobe je Giovanni Marocco, scenografijo poleg Guidijeve, ki je tudi kostumografka in scenografka predstave, podpisuje še Vito Matera. Predstava je nastala v sodelovanju s Societas/Chiara Guidi.

Stari znanci slovenskih občinstev
Leta 1960 rojena Guidijva je v 80. letih skupaj z italijanskim gledališkim režiserjem in pomembnim akterjem evropske gledališke avantgarde Romeom Castelluccijem soustanovila slovito gledališko skupino Societas Raffaello Sanzio, ki velja za eno najradikalnejših predstavnic italijanskega "novega" gledališča. V Cankarjevem domu so pred leti gostovali s predstavami Gilgameš, Geneza - Iz muzeja spanca, Masoch in Julij Cezar.

Gledališka metoda spraševanja in svobode
Od 90. let se poglobljeno ukvarja z gledališčem za otroke ter povezavo med otroštvom in glasom, med igro in gledališko igro. Je ustanoviteljica eksperimentalne gledališke šole za otroke in posebne gledališke pedagoške metode potepanja in poskušanja, imenovane metodo errante. Ta nikdar ne nudi cilja in odgovorov, temveč nas popelje po določeni poti do novih vprašanj in spraševanj.