Zgodba o političnih ambicijah lepotice Popeje, ki je rimskega cesarja Nerona tako očarala, da jo je kljub svoji zakonski ženi Oktaviji okronal za cesarico, je v času zgodnjega baroka predstavljala revolucionarni premik k čutnosti, osebnim in politično motiviranim intrigam, mesenim strastem in satiri. Foto: Tiberiu Marta
Zgodba o političnih ambicijah lepotice Popeje, ki je rimskega cesarja Nerona tako očarala, da jo je kljub svoji zakonski ženi Oktaviji okronal za cesarico, je v času zgodnjega baroka predstavljala revolucionarni premik k čutnosti, osebnim in politično motiviranim intrigam, mesenim strastem in satiri. Foto: Tiberiu Marta
Kronanje Popeje
Kronanje Popeje dovršeno orisuje raznolikost človeških značajev, ki niso črno-beli, temveč moralno sporni. Foto: Tiberiu Marta

Redkeje uprizarjano operno delo je na oder postavila ustvarjalna ekipa na čelu s hrvaškim režiserjem Krešimirjem Dolenčićem in dirigentom Egonom Mihajlovićem v sodelovanju z Oddelkom za staro glasbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Kronanje Popeje je zadnja opera, ki jo je podpisal italijanski zgodnjebaročni skladatelj Claudio Monteverdi (1567-1643). Avtor libreta Giovanni Francesco Busenello (1598-1659) se je pri snovanju alegorične drame o ambiciozni in prelepi Popeji, ki jo je Neron kljub nasvetu svojega mentorja in filozofa Seneke okronal za cesarico, oprl na ohranjene zapise starorimskih zgodovinarjev.

V tej intrigantski in kompleksni zgodnjebaročni mojstrovini se zrcali Monteverdijev izostren občutek za glasbeno gledališče, ki je na stežaj odprlo vrata čutni baročni operni ekspresiji brez odvečnega moraliziranja in vnaprejšnjega obsojanja erotičnih strasti in političnih manipulacij.

"Predvsem pa je Kronanje Popeje prva velika operna stvaritev, v kateri je z glasbenimi sredstvi dovršeno orisana raznolikost človeških značajev. Opero zaznamujejo dolgi monologi, fleksibilna izmenjava recitativnih in arioznih delov, instrumentalnih odlomkov, veliko pa je tudi zaključenih in koloraturno oblikovanih arij," je v gledališkem listu zapisala muzikologinja Manica Špendal.

Cela paleta človeških značajev
Monteverdijevo opero Kronanje Popeje so na Slovenskem prvič izvedli v ljubljanski Operi v sezoni 1976/1977 v režiji hrvaškega opernega baritonista Vladimirja Ruždjaka. Tokrat je režijo prevzel Dolenčić, ki je v Mariboru lani že režiral Pogovore karmeličank. Po režiserjevih besedah je libretist hotel s Popejo prikazati premoč moč Benetk nad Rimom. "Cela paleta likov je, ki so strašno moderni, moralno sporni. Ni črno-belih karakterjev, ki smo jih vajeni v operah 19. stoletja ... Glasba sama po sebi danes prav tako zveni izjemno moderno," je povedal za Večer.

Baročna glasba bo izvajana na stara glasbila, orkestru pa bo dirigiral specialist za baročno glasbo Egon Mihajlović, ki na ljubljanski Akademiji za glasbo vodi katedro za staro glasbo. V vlogi Popeje nastopa Andreja Zakonjšek Krt, Neron je Barbara Jernejčič Fürst in Oktavija Silvia Susan Rosato Franchini. Pojejo še Alfonz Kodrič, Marko Mandir, Joachim Stegmann, Petja Ivanova, Dada Kladenik, Klemen Torkar in Valentina Čuden.

Kronanje Popeje
Kronanje Popeje