V davnih časih so se ljudje kratkočasili, si vlivali upanje in se tolažili s tem, da so si izmišljali čudežne zgodbe, ki so si jih potem pripovedovali ob različnih priložnostih. Te zgodbe, ki jim rečemo pravljice, so šle od ust do ust in postale živa ljudska pripoved, katere modrost in domišljija sta se ohranili do današnjih dni. Ena takšnih zgodb je gotovo slovenska ljudska pravljica Zlata ptica, so o zadnji premieri sezone napisali njeni ustvarjalci. Foto: Lutkovno gledališče Maribor/Boštjan Lah
V davnih časih so se ljudje kratkočasili, si vlivali upanje in se tolažili s tem, da so si izmišljali čudežne zgodbe, ki so si jih potem pripovedovali ob različnih priložnostih. Te zgodbe, ki jim rečemo pravljice, so šle od ust do ust in postale živa ljudska pripoved, katere modrost in domišljija sta se ohranili do današnjih dni. Ena takšnih zgodb je gotovo slovenska ljudska pravljica Zlata ptica, so o zadnji premieri sezone napisali njeni ustvarjalci. Foto: Lutkovno gledališče Maribor/Boštjan Lah
Pod režijo predstave se podpisuje Silvan Omerzu. Foto: Lutkovno gledališče Maribor/Boštjan Lah

Slovenska ljudska pravljica Zlata ptica je pravljica o kralju in jablani, ki je rodila zlata jabolka. Zgodba predstavlja tri kraljeve sinove, dva hudobna in enega dobrega, ter medveda, ki je poznal vse skrivnosti in je lahko oživljal mrtve. Predstava je namenjena otrokom od 3. leta dalje.

Omerzu v uprizoritvi ene najbolj razširjenih pravljic zaznava poetičnost, Pop Tasić prej tragičnost, oba pa se strinjata, da dobro odslikava današnji čas, saj v njej "vsi kradejo". Po besedah dramaturga Popa Tasića gre za pravljico o družini. "In državi. O pohlepu. O grehu. O tem, da vsak človek ni sam po sebi človek. Najprej je bitje, podobno zveri, bitje, ki mu vladajo najnižji nagoni. Če te nagone premaga, lahko postane človek. Torej, Zlata ptica je pravljica o učlovečenju."

Pri predstavi so moči združili ustvarjalci, ki so sodelovali pri predstavi Salto Mortale. "Sijajno je sodelovati z ekipo, kjer veš, kaj lahko od koga pričakuješ," je pred dnevi na novinarski konferenci povedal režiser Omerzu.

"Zlata ptica je ena glavnih pravljic v slovenskem pravljičarstvu in ima mnogo različic," je pojasnil. Kot je dejal, je sam računal na nekoliko več poetičnosti, a Pop Tasič meni, da je poetičnost ideološka beseda. "V tej pravljici pravzaprav vsi kradejo. To ropanje mi je bilo fascinantno in je zelo podobno tistemu, kar mi danes živimo," je dejal Pop Tasić.

Glasba: avantgardni ljudski barok
Režiser, ki je tudi avtor likovne podobe, je poskušal v uprizoritvi uporabiti različne vrste lutk, zato je nastala kombinacija javank, ročnih lutk in marionet. Poseben pečat daje stvaritvi glasba, ki jo je napisala Bojana Šaljić Podešva. Kot je dejala, je delno izhajala iz ljudskega izročila, hkrati pa poskušala doseči "občutek dvorskosti", s čimer je nastala glasba, ki jo je Pop Tasić poimenoval "avantgardni ljudski barok".

Kralja Florijana igra Maksimiljan Dajčman, medveda Anže Zevnik, starejša sinova Barbara Jamšek in Metka Jurc, v najmlajšega sina se je prelevila Elena Volpa. Po njenih besedah je predstava "na prvi pogled klasična, a v vseh detajlih zelo polna moderne vsebine".