Jure Ivanušič je v slovenščino prevedel šestnajst skladb Jacquesa Brela in jih povezal v gledališko-glasbeno predstavo, v kateri spoznamo tudi Brelovo življenjsko pot, ki ga je pripeljala do snovanja sugestivne poezije. Ivanušič je na Gumbekovih dnevih v Zagrebu sodeloval že leta 2011 z monokomedijo Od tišine do glasbe, za katero je prejel tudi nagrado za najboljšo moško vlogo. Foto:
Jure Ivanušič je v slovenščino prevedel šestnajst skladb Jacquesa Brela in jih povezal v gledališko-glasbeno predstavo, v kateri spoznamo tudi Brelovo življenjsko pot, ki ga je pripeljala do snovanja sugestivne poezije. Ivanušič je na Gumbekovih dnevih v Zagrebu sodeloval že leta 2011 z monokomedijo Od tišine do glasbe, za katero je prejel tudi nagrado za najboljšo moško vlogo. Foto:
Skladbe s predstave so izšle tudi na zgoščenki pri založbi Celinka. Z Ivanušičem sodelujejo še glasbeniki NORDunk: Gregor Antauer na klaviaturah in harmoniki, Simon Šimat s kitaro, Bojan Logar na klarinetu in saksofonu, Ciril Sem na bobnih in tolkalih, Tomaž Marčič na harmoniki in Andrej Antauer na baskitari.

Letošnji Gumbekovi dnevi bodo obsegali 14 kabaretskih predstav iz Hrvaške, BiH, Slovenije in Srbije, med njimi bo tudi gledališko-glasbena predstava Srce v Kovčku Jureta Ivanušiča. Navdih zanjo sta bila življenje in delo belgijsko-francoskega skladatelja, pevca, pesnika in igralca Jacquesa Brela.
Brelove skladbe in življenje
Šestnajst njegovih skladb je Ivanušič prevedel v slovenščino in jih z vmesnim besedilom povezal v gledališko-glasbeno predstavo, v kateri spoznamo tudi Brelovo življenjsko pot, ki ga je pripeljala do snovanja sugestivne poezije. Brelovo avtorsko delo prinaša na plano vse svetovne, družbene in življenjske probleme, s katerimi se posameznik srečuje na svoji življenjski poti. Največjo izpoved svoje duše in srca je Brel izpisal v svojih skladbah in z uglasbitvijo poezije manifestiral notranje trpljenje, bolečine in neizživete sanje.
Preprosto in prepričljiva ugledališčena shizofrena pojavnost
Podobno je odlično uspelo Ivanušiču. "V svoji shizofreni pojavnosti, ki jo pričara z nečim tako preprostim, kot je večzobati obešalnik, časovni stroj, iz katerega si izposoja suknjiče, časovno razvrščene vloge in najbolj zaznamovane trenutke Brelove živahne kariere, je hkrati še režiser, soigralec, šarmerski šansonjer, predvsem pa pripovedovalec – junak. V eni osebi," je zapisal Jaša Lorenčič v Večeru. Peter Rak pa je v Delu zapisal, da se je Ivanušič "z Brelom potrdil kot eden najpomembnejših slovenskih avtorjev s področja šansona oziroma kabareta."
Z Ivanušičem sodelujejo še glasbeniki NORDunk: Gregor Antauer na klaviaturah in harmoniki, Simon Šimat s kitaro, Bojan Logar na klarinetu in saksofonu, Ciril Sem na bobnih in tolkalih, Tomaž Marčič na harmoniki in Andrej Antauer na baskitari. Skladbe s predstave so izšle tudi na zgoščenki pri založbi Celinka.
Kabaretni festival v spomin na Mladena Crnobrnjo Gumbeka
Letošnji, 7. Gumbekovi dnevi, posvečeni zagrebški kabaretni tradiciji, se bodo začeli drevi v zagrebškem Histrionskem domu z glasbeno komedijo Kraljeva služkinja avtorja in režiserja Borisa Kovačevića v izvedbi Tetara Barakuda. Hrvaško narodno gledališče (HNK) iz Zagreba bo na festivalu izvedlo predstavo Operni cabaret v režiji Jasne Žarić, v katerem predstavljajo kabaretske vrhunce 20. stoletja. Do konca marca se bodo zvrstile še predstave zagrebških gledališč Kerempuh, Tetaer Exit, Žar ptic in Gustl teater ter predstave gledališč iz Varaždina, Karlovca, Osijeka, Beograda in Sarajeva.
Festival se bo končal 1. aprila s podelitvijo nagrad in projekcijo filma o zgodovini zagrebškega kabareta z naslovom Ali ste bili v Zagrebu, gospod Cabaret?
Festival kabareta organizira igralska družina Histrion, ki jo je leta 1975 v Zagrebu ustanovil igralec, režiser in producent Zlatko Vitez. Festival kabareta pripravljajo v spomin na pokojnega člana Mladena Crnobrnjo Gumbeka, ki je svojo zadnjo predstavo odigral leta 1999.