V Plesne zveze Slovenije se že več let zavzemajo za slovenski dan plesa, v sklopu katerega bi zaživel ples na vseh šolskih ravneh. Foto: JSKD
V Plesne zveze Slovenije se že več let zavzemajo za slovenski dan plesa, v sklopu katerega bi zaživel ples na vseh šolskih ravneh. Foto: JSKD
Špica Po sledeh baleta (Foto: Stane Sršen)
Dan, ko se je rodil utemeljitelj sodobnega baleta Jean-Georges Noverre (1727-1810), je plesu posvečen od leta 1982. Foto: Televizija Slovenija
Plesne miniature, Opus1
Predsednik Mednarodnega plesnega odbora Alkis Raftis je v letošnji poslanici med drugim opozoril na pomen učenja plesa. Foto: JSKD

Po besedah predsednika Plesne zveze Slovenije Zorana Kljuna bi v sklopu slovenskega dneva plesa temu lahko posvetili program na vseh šolskih ravneh, od vrtca do osnovnih in srednjih šol. Naproti pa bi jim moralo priti ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki bi ta dan uvrstilo v šolske urnike.

Plesu je 29. april posvečen od leta 1982, Mednarodni plesni odbor, ki deluje v sklopu Mednarodnega gledališkega inštituta pri Unescu, pa je datum izbral, ker se je takrat rodil utemeljitelj sodobnega baleta Jean-Georges Noverre (1727-1810). Predsednik odbora Alkis Raftis je v letošnji poslanici opozoril predvsem na pomen učenja. Poudaril je, da je učencev plesa desetkrat več kot profesionalnih plesalcev. Mnoge plesne šole in izobraževalne institucije po vsem svetu so se zaradi gospodarske krize znašle v finančni stiski, zato bi morale po njegovem mnenju države poskrbeti, da nadarjenemu plesalcu ne bi bila zaprta pot do učenja plesa.

Ker ples povezuje ljudi
Zoran Kljun je ob tej priložnosti spomnil, da ples povezuje ljudi in je sredstvo spoznavanja, zabavanja in sproščanja. Študije po njegovih besedah kažejo, da je to ena najbolj zdravih prostočasnih dejavnosti. Zlasti v starejši dobi pomaga pri upočasnjevanju različnih bolezni, tudi Alzheimerjeve. Ples od telesa zahteva, da uporabi veliko čutil. Obenem je po Kljunovih besedah tudi odlična oblika druženja in prostočasne dejavnosti za mlade, zlasti v današnjem času individualizacije.

Plesna zveza v Sloveniji združuje približno 150 plesnih vaditeljev, učiteljev oziroma trenerjev z licencami. Med njimi je tudi nekaj plesnih sodnikov. V okviru zveze deluje 80 društev oziroma klubov, veliko plesne dejavnosti se izvaja tudi zunaj zveze. Plesna dejavnost je razdeljena v štiri odseke, v tri tekmovalne - standardni in latinskoameriški plesi, akrobatski rock'n'roll, moderni tekmovalni plesi ter netekmovalno - plesno rekreacijo. Kot je pojasnil Kljun, je v tekmovalni del na letni ravni vključenih okoli 3.300 plesalcev, v rekreativne dejavnosti po klubih ali plesnih šolah, ki niso del zveze, pa je vključenih na tisoče ljudi.

Med večjimi plesnimi projekti je omenil ulično četvorko, ki je tudi letos napovedana za 20. maja, ter šolski plesni festival, na katerem sodeluje 6.500 osnovnošolcev in srednješolcev.