Romunsko gledališče bo Nosoroge uprizorilo dvakrat, najprej v nedeljo in nato ponedeljek, obakrat ob 19.00 v Gallusovi dvorani. Pisanje znamenitega francoskega pisatelja romunskega rodu je Wilsonovi gledališki govorici v resnici pisano na kožo. Kar poskuša Ionesco z jezikom, to stori Wilson s podobami. Enigmatična drama, ki se sprehaja med nadrealizmom, magičnim realizmom in absurdom, je podlaga za gledališko norost, ki jo Wilson uresniči s tridesetčlanskim ansamblom. Predstava se izvija pravilom klasične zaznave sveta, meje logike so prestavljene, neresnično izpodriva resnično. Ljudje se spreminjajo v nosoroge, gledališka magija premaga turbnost sveta in odstira poglede v nepoznane svetove onstranstva.

Romunski igralci vseh generacij s svojimi ekspresivnimi obrazi zajemajo iz bogate tradicije evropske gledališke avantgarde in nemega filma, da se zlijejo z Wilsonovimi magičnimi svetovi.

Odrski slikar in arhitekt
Kritik John Elsom je za revijo SpectActor predstavo opisal kot zmagoslavje. "Wilson je slikar, arhitekt in vizualni odrski umetnik. Ima izbran posluh za glasbo, ki odzvanja v ušesih še dolgo zatem, ko utihne v zvočnikih. Produkcijo odlikujejo številni nepozabni vizualni in slušni trenutki, najbolj prevzemajoča je bila prvina karakterizacija igralskega ansambla iz Krajove. Vsak od igralcev je ponudil osebno vinjeto, humorno, eksaktno in s čutom za notranji ritem, ki je priklical vtis živega plesa."

Rober Wilson, ki je prepoznaven po nekonvencionalnem spoju širokega razpona umetniških medijev, od glasbe do giba, od plesa do kiparstva, spada med najbolj hvaljena gledališka imena. Za svoje delo je prejelo vrsto priznanj, med drugim zlatega leva na beneškem bienalu, Olivierjevo nagrado, nominacijo za Pulitzerjevo nagrado in dve priznanji premio ubu. Med svoje člane sta ga sprejeli Ameriška akademija umetnosti in književnosti ter Nemška akademija za umetnosti. Leta 2014 mu je nemška vlada podelila častniški križec reda za zasluge, isto leto ga so ga v Franciji imenovali za častnika častne legije. Že pred tem ga je francoska vlada imenovala tudi za komturja viteškega reda umetnosti in književnosti.

Širša javnost ga morda najbolje pozna po ciklu videoportretov slavnih osebnosti, ki jih je začel ustvarjati leta 2004. Pred njegovo kamero so med drugim stopili Brad Pitt, Winona Ryder, Johnny Depp, Sean Penn, Robert Downey Jr., Lady Gaga, Alan Cumming, Mihail Barišnikov in Renee Fleming. Portrete so predstavljali na več kot 50 razstavah na vsem svetu, med drugim v pariškem Louvru in newyorški MoMi.

^{Udeleženec s sodelovanjem v nagradni igri soglaša, da organizator zbira in hrani zbrane osebne podatke za namene, za katere so bili pridobljeni. Udeleženec v nagradni igri oz. njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko od organizatorja kadar koli zahteva pregled, dopolnitev, popravo ali izbris svojih osebnih podatkov oziroma trajno ali začasno prenehanje obdelave svojih osebnih podatkov, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1). Sodelujoči to stori na elektronski naslov mmc-kultura@rtvslo.si ali pisno na naslov organizatorja. Najkasneje v roku 15 dni po prejemu sporočila bo organizator preprečil uporabo osebnih podatkov udeleženca, o čemer ga bo v nadaljnjih petih dneh z elektronskim sporočilom ali po pošti tudi obvestil. Organizator se zavezuje, da bo s posredovanimi podatki upravljal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1), prav tako pa podatkov ne bo posredoval neupravičeni tretji osebi ali jih kakor koli drugače zlorabljal. Dokumentacijo v zvezi z nagrajencem bo organizator hranil skladno z ZVOP-1.}

Nosorogi

Videportret: Winona Ryder

Videportret: Brad Pitt

Videoportret: Lady Gaga