Nagrado tantadruj so v lanski sezoni ustanovila Slovensko stalno gledališče Trst (SSG Trst), SNG Nova Gorica in Gledališče Koper. Med dvanajstimi prijavljenimi uprizoritvami treh primorskih gledališč je žirija v sestavi Mojce Kranjc (predsedujoča), Mateja Bogataja in Marka Sosiča na včerajšnji sklepni slovesnosti v SNG Nova Gorica razglasila letošnja nagrajenca za igro in najboljši gledališki dosežek, žirija v sestavi Borisa Cavazze, Zdenke Lovec in Minu Kjuder pa je tantadruja za življenjsko delo v obliki bronaste maske akademskega kiparja Jakova Brdarja podelila Stanetu Lebanu.
Ivo Barišič kot razpet in bloden stari Gregorčič
Tantadruja za igralski dosežek je prejel igralec SNG Nova Gorica Ivo Barišič za vlogo Barryja v sKurtu Dimitrija Vojnova v režiji Luke Martina Škofa, vlogi finančnika in Boga v Sljehrniku Iztoka Mlakarja v režiji Vita Tauferja in predvsem za vlogo starega Simona Gregorčiča v Kdor sam do večera potuje skozi svet Nede R. Bric. Kot so zapisali v obrazložitvi, je Barry, negativec iz zabavne industrije, v Barišičevi interpretaciji "prepričljivo počlovečen in prismuknjen, z naravno eleganco in šarmom". V Sljehrniku kot vodja zbora poslovnežev daje skupini prepoznaven igralski ton, v vlogi Boga pa kot dementna in maščevalna figura deluje precej nemočno in skoraj spokorniško. V predstavi Kdor sam do večera potuje skozi svet je Barišič z ekspresionistično igro starega Gregorčiča prikazal kot prizorišče notranjih bojev, zamer in polemik iz preteklosti, žirija pa je izpostavila tudi njegovo veličastno, eksistencialno razprto in pretresljivo igro.
Biografska drama Goriškega slavčka
Avtorskemu projektu Nede Rusjan Bric Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič) v izvedbi SNG Nova Gorica je žirija podelila tudi nagrado tantadruj za gledališki dosežek sezone. Kot so zapisali v novogoriškem gledališču, je biografska drama o Goriškem slavčku zgodba o vzponih in padcih globoko razmišljujočega in čutečega pesnika, tudi nenavadno razgibana za katoliškega duhovnika, in hkrati odseva duh časa, v katerem se rojeva želja po narodni enotnosti in borba za obstanek slovenskega jezika. Gregorčič je svoje misli o teh vprašanjih zapisal v številnih narodno buditeljskih pesmih, dolgoletni boj med njegovimi privrženci in zagretimi nasprotniki ter napadi na pesnika pa so v njem sprožili dvom vase in v svojo umetniško moč. Ob nenehnih ustvarjalnih krizah in depresiji se je pesnik spopadal z vse hujšimi težavami z zdravjem, ki jim je na koncu podlegel.
Žirija je zapisala, da slavilno-polemična uprizoritev Gregorčičeve biografije ponuja polno gledališko doživetje. Neda Rusjan Bric kot avtorica scenarija in usmerjevalka ustvarjalne ekipe projektu daje kompaktnost in homogenost, tema upora proti raznarodovanju je izbrana premišljeno in glede Pesnikove idealizacije kritično, tri prizorišča Gregorčičevega življenja ustrezno umesti znotraj celote, igralsko ekipo vodi s pretanjenim občutkom za individualen izraz, ustvarja dramatično stopnjevanje, ki ga podčrtuje z prepričljivo uporabo videa.
Za življenjsko delo nagrajen Stane Leban
Nagrado tantadruj za življenjsko delo prejel Stane Leban, ki je bil več kot 55 let kot igralec angažiran v novogoriškem gledališču. Njegov kreativni prispevek je izjemno dragocen in neizbrisen, čeprav je bila njegova prisotnost v javnosti mogoče nekoliko manj opazna, je povedal direktor SNG Nova Gorica Jožko Čuk. "Kot igralec je bil vztrajni entuziast, saj je veliko pripomogel k umetniški rasti novogoriškega gledališča v vseh treh obdobjih," je poudaril Čuk.
Po izobrazbi je sicer višji medicinsko-sanitarni tehnik, igralsko izobrazbo pa sta Lebanu posredovala Janez Rohaček in Modest Sancin. Nastopil je že v prvi predstavi Goriškega gledališča – v Celjskih grofih Bratka Krefta leta 1955. V petnajstih letih polprofesionalnega snovanja novogoriških gledališčnikov je oblikoval okrog petdeset vlog, zrežiral deset predstav in dejavno sodeloval tudi pri vodenju gledališča. Od leta 1969, ko je novogoriško gledališče postalo profesionalna institucija, je bil dolga leta stalni sodelavec igralskega ansambla, od 1982 do konca sezone 1994/95 pa njegov stalni član. Svojemu bogatemu opusu je v tem obdobju dodal še več kot osemdeset vlog. Stane Leban se je konec sezone 1994/95 upokojil, kot gost pa je še naprej dejavno sodeloval z ansamblom novogoriškega gledališča. Izoblikoval tudi nekaj vidnih televizijskih vlog.