Nevarna razmerja
Nevarna razmerja "za sodobno mladino" smo videli že leta 1999, v filmu Cruel Intentions. Tokrat dne gre za tovrstno modernizacijo. Foto: www.theatre-atelier.com

Skoraj ganljivo je opazovati poskuse teh pogumnih otrok, da bi bila videti preračunljiva in izprijena.

iz recenzije pri Bloombergu
Aristokratskega vikonta de Valmota, ki si čas krajša z zvito manipulacijo in zapeljevanjem žensk (vse dokler se v svojo past ne ujame še sam), je od vseh adaptacij najprepričljiveje odigral prav John Malkovich. Nevarna razmerja so bila nominirana za sedem oskarjev (in dobila tri). Foto: IMDb

Ameriški igralec v Parizu režira odrsko različico Nevarnih razmerij, najslavnejšega pisemskega romana vseh časov, ki ga je večina ljudi najbrž spoznala po zaslugi izjemne filmske adaptacije Stephena Frearsa iz leta 1989, ki pa je tudi sam Malkovich, tako vsaj trdi, že vsaj dve desetletji ni videl.

Roman francoskega plemiča Choderlosa de Laclosa 1782 osvetljuje večno aktualni boj med moškimi in ženskami: markiza de Marteuil (v filmu jo je igrala Glenn Close) in vikont de Valmont, pripadnika dekadentne francoske aristokracije 18. stoletja, sta prekaljena zapeljivca, ki si čas krajšata z zvitimi, a podlimi manipulacijami. Svoje žrtve, ki jih zapeljeta in pogubita, si izbirata po preračunljivem premisleku - dokler seveda vrtinec čustev ne požre tudi njiju in se iz zvestih zaupnikov prelevita v smrtna sovražnika ...
Bolj se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake
"Ne govorim o vojni med moškimi in ženskami, temveč o njihovem medsebojnem kosanju. Ne verjamem, da se je kaj spremenilo od časov Pierra Choderlosa de Laclosa. Globoka čustva so pogosto nasilna, čustva pa po mojem mnenju ostajajo bolj ali manj enaka,"
je pred kratkim dejal Malkovich v pogovoru o predstavi, ki jo postavlja v gledališču Atelier (Theatre de l'Atelier).
Predstava je nastala po priredbi britanskega dramatika Christopherja Hamptona, v francoščino pa jo je prevedla Fanette Barraya. Malkovichevo odrsko postavitev romana zaznamuje minimalizem, kar je čisto nasprotje dovršenemu blišču hollywoodskega filma.

Igralce so z avdicijo izbrali med 300 kandidati. Nastopajoči so oblečeni v slogu 18. stoletja, a s "popravki": krinoline imajo oblečene čez kavbojke, komunicirajo (in fotografirajo žgečkljive prizore) pa s prenosnimi telefoni. "Gre zgolj za metodo," je dejal Malkovich.
Premlada, da bi jima verjeli
Minimalistična, asketska uprizoritev je seveda lahko učinkovita - a le, če imaš na razpolago dobre igralce, je po ogledu predstave zapisal Bloombergov recenzent. "In tukaj se seveda ustavi. Julie Moulier in Yannik Landrein sta preprosto premlada, da bi bila prepričljiva kot cinična dvojica. Skoraj ganljivo je opazovati poskuse teh pogumnih otrok, da bi bila videti preračunljiva in izprijena."
"Od preostale zasedbe izstopa Rosa Bursztejn kot mlada Cecile, ki jo Valmont razdeviči, nato pa postane nimfomanka. Zdi se, da imamo pred očmi rojstvo komičnega talenta," še piše kritik, ki je dal predstavi zgolj dve zvezdici. "Celoten večer me je spominjal na običaj francoske igralske akademije, ki dvakrat na leto odpre vrata amaterjem: čeprav so velika odkritja redka, je vedno zabavno videti, kaj počnejo."

Skoraj ganljivo je opazovati poskuse teh pogumnih otrok, da bi bila videti preračunljiva in izprijena.

iz recenzije pri Bloombergu