Po izidu prvenca, romana Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo, v katerem je avtorica o sodobni družbi spregovorila skozi svet mladih in tako razdvojila javno mnenje, je Masłowska še zmeraj enfant terrible poljske literature. Kot pravi Darja Dominkuš, je drastičnost njenih neobrzdanih domislic v tokrat uprizorjeni igri v sorazmerju z zablodo, da je na svetu in pri nas tako rekoč ‘vse v redu’. Foto: Peter Uhan
Po izidu prvenca, romana Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo, v katerem je avtorica o sodobni družbi spregovorila skozi svet mladih in tako razdvojila javno mnenje, je Masłowska še zmeraj enfant terrible poljske literature. Kot pravi Darja Dominkuš, je drastičnost njenih neobrzdanih domislic v tokrat uprizorjeni igri v sorazmerju z zablodo, da je na svetu in pri nas tako rekoč ‘vse v redu’. Foto: Peter Uhan
Pri nas je vse v redu v režiji Ivane Djilas in koprodukciji SNG Drama Ljubljana ter Društva Familija Ljubljana je pronicljiva, ostra in zabavna igra družbenih absurdov, prikazana skozi kompleks gledališke pripovedi, videoprojekcij in mobilne scenografije kot kolaž slik sodobnega urbanega življenja in težav z identiteto, ko si vseh dobrin medijsko posredovanega potrošniškega sveta ne moremo privoščiti. Foto: Peter Uhan
Avtorica je besedilo napisala po naročilu Thomasa Ostermeierja, ki uprizarja najboljše evropske mlade dramatike. V režiji Grzegorza Jarzyna je leta 2009 igra doživela premiero v Berlinu, kjer so se Poljaki smejali poljskim absurdom in pretirani martirologiji, Nemci pa tudi, vse dokler jih ni prešinilo, da se smejejo sami sebi, je zapisal Jacek Cieślak. Foto: Peter Uhan

Dramsko besedilo Pri nas je vse v redu je Masłowska napisala leta 2008 na vabilo Thomasa Ostermeierja in nemškega gledališča Schaubühne, kjer je bila naslednje leto tudi krstno uprizorjena, v slovenščino pa jo je prevedla Darja Dominkuš. Drama pripoveduje o treh generacijah žensk, deklici, materi in babici, ki živijo v skromnem stanovanju in si večine dobrin in idealov, ki jih ponuja današnja hiperpotrošniška družba, ne morejo privoščiti.
O krizi identitete "prikrajšanega" človeka
Ko identitete sodobnega človeka ne opredeljujejo več njegove korenine ali geografska določenost, ampak velikost in vsebina njegovega nakupovalnega vozička, imajo tisti, katerim so danes propagirani in modni izdelki nedostopni, težave z izgradnjo identitete in se pogosto zatopijo le v sedenje pred televizorjem in pasivno srkanje tega, kar ponuja svet medijev, je povedala dramaturginja Darja Dominkuš. Življenje treh žensk je "reciklirano" iz spominov in zavrženih predmetov, iz nesmiselnih oglaševalskih gesel, neupoštevanja nasvetov za zdravo življenje in iz bogate ponudbe vsega, kar zanje ni dosegljivo. Junakinje tako živijo življenje v nekakšnem "negativu", so zapisali v ljubljanski Drami.
Masłowska je pronicljiva, ostra in neizmerno zabavna opazovalka družbenih absurdov in sodobne odtujenosti, ki se sprašuje o identiteti posameznika, ki ne more biti potrošnik in se norčuje iz medijskih vsebin. Govorna podoba uprizoritve tako temu ustrezno prinaša "inovativen in fluiden preplet pogovorne in zborne zvrsti", kot je povedala lektorica Tatjana Stanič. "Včasih govor deluje, kot da je obtičal v preteklosti, včasih pa se skozi medijske posrednike vsiljuje kot privzeta govorica, ki je v ironičnem razkoraku z dejanskim stanjem in postavlja pod vprašaj marsikatero današnjo samoumevnost. Lahko bi rekli, da je jezik protagonistov igre nosilec upora proti realnosti, ki je postala klišejska nerealnost," je še dodala.
Kot je poudarila dramaturginja, so svet sodobne Poljske ohranili tudi v uprizoritvi, saj je stanje aktualno v večini evropskih držav. "Zadnjih dvajset let se Poljaki vozijo na vrtiljaku ekonomskih sprememb in vseh sprememb navad in načina razmišljanja, ki gredo zraven," je zapisala Masłowska v gledališkem listu. Nova stvarnost se plazi v vse pore mestnega življenja: podobo mestne arhitekture, trgovine in trgovske centre, reklamne table ... pisane reklamne table čez vsak delček ograje in cenene ovojne papirje, nastlane pred trgovskimi centri. "Zunanjemu opazovalcu bi se teh prvih dvajset let postkomunistične Poljske lahko zdelo kot raznobarvna plesen, ki se bliskovito razrašča na kosu kruha."
Sodobni dramski teksti frustrirajo z vprašanji brez odgovorov
Zgodbo je Ivana Djilas na oder prinesla kot kolaž slik urbanega človeka, ki presega klasične gledališke ali dramske strukture, podobno kot prek medijev doživet svet danes pogosto interpretiramo kot kolaž slik in videov. Gledališka pripoved je v večplastno celoto prepletena z mobilno scenografijo in videoprojekcijami, tako da nas sooča s temami, ob katerih nas preplavijo občutki strahu in se z njimi zato ne želimo ukvarjati.
Dramsko besedilo nagovarja "direktno, z jezikom in stilom, ki ga živimo", je povedala režiserka, ki ravno v tem vidi ključen razlog, zakaj igrati sodobna besedila. Ta lahko lucidno, zabavno, cinično in ostro prepoznava fenomene okoli nas. A hkrati je spopadanje s sodobnimi dramskimi besedili neprimerno težje, je še dodala. Na eni izmed vaj je igralka Silva Čušin spopadanje s tem dramskim besedilom primerjala kar z grizenjem betona. "Sodobni teksti frustrirajo, ker na nobeno vprašanje ne dajo odgovora. Enostavno se ne pregrizeš do konca, bolj kot rineš, več tem se odpira. Ob tem pa imaš neprestano občutek, da vse to že živiš," je razložila režiserka. V tem lahko najdemo izziv in tudi čar, zakaj sodobne drame postavljati na oder.
V predstavi igrajo Alida Bevk, Saša Pavček, Silva Čušin, Nina Valič, Matjaž Tribušon, Aljaž Jovanović, Iva Babić in Vanja Plut, na posnetku sodelujeta igralka Tina Vrbnjak in radijski voditelj Jure Longyka. Scenograf predstave je Branko Hojnik, kostumografinja Jelena Proković, avtor glasbe Boštjan Gombač, avtorica videa Vesna Krebs. Predstavo so na oder Male drame postavili v koprodukciji z Društvom Familija Ljubljana.