Pri flamenku dejansko ne gre, da boš odplesal odlično, ampak so v ospredju tvoji občutki, ta čarobnost, ki jo čutiš zvečer, ko plešeš. Tega se ne da pojasniti. Lahko si žalosten in ko zaplešeš, pozabiš na vse, spet drug večer pa si zelo vesel, a kljub temu ne moreš dati občinstvu tega, kar si želel.
Polvillo je svojo plesno pot začel v šolah velikih seviljskih mojstrov flamenka, kot so Farruco, Manolo Marín, La Toná in Matilde Coral. Kot mlad plesalec je nastopal s skupino Maríe Pagés in sodeloval z Milagros Menjíbar, Antoniem Canalesom in Carmen Montoya, zadnjih 14 let pa dela kot samostojni plesalec in koreograf. Poučuje po številnih državah, v Ljubljano pa se po lanskem nastopu vrača v okviru evropske turneje, med katero bo obiskal še Češko, Slovaško in Avstrijo. Za svoje delo je prejel tudi več nagrad na različnih plesnih tekmovanjih, v zadnjih letih pa se posveča predvsem poučevanju.
V predstavi Alma flamenca (Flamenko duša) se mu bodo na odru pridružili plesalka Jana Drdacka, pevka Encarnación Casas Gumiel "La Chabuca", pevec José Luis García Bravo "El Cheíto" in kitarist Stanislav Kohutek "Morenito de Triana". Predstava je sestavljena iz raznolikega izbora stilov flamenka, poleg današnjih smernic v flamenku pa močno odraža tudi osebno estetiko avtorjev.
Moški in ženska se v plesu dopolnjujeta
Moč in čarobnost tradicionalnega flamenka izvirata iz kontrastov počasnih liričnih delov na eni ter hitrih zapateadov (op. posebni udarci) in nenadnih dramatičnih zaustavitev na drugi strani, so zapisali v društvi Luna gitana, ki predstavo organizira v sodelovanju s Cankarjevim domov. Moški in ženski način plesa tekmujeta med seboj, se vzajemno dopolnjujeta in dosežeta vrhunec v stilih, zaplesanih v dvoje, pomemben pečat pa vseskozi ohranja načelo improvizacije. Tako poskušajo izvajalci vsakokrat pričarati pristen duh flamenka, ki mu v Andaluziji pravijo duende.
Flamenko je zanj zabava in življenje
Kot je Polvillo dejal v lanskem intervjuju za MMC, je njegovo življenje že od mladih nog povezano s plesom. "Plešem že od mladih nog, začel sem pri sedmih, osmih letih. Vsa moja družina ne pleše, so pa vsi navdušeni nad petjem in kitaro, tako da je to normalno zame že od otroških let,” je dejal in dodal, da je pri flamenku najpomembneje, da ga čutiš v sebi, da ne plešeš zaradi korakov samih, temveč izražaš svojo notranjost. "Zame je flamenko vse: je zabava, je življenje. Ne znam si predstavljati sebe brez plesa."
Pri flamenku dejansko ne gre, da boš odplesal odlično, ampak so v ospredju tvoji občutki, ta čarobnost, ki jo čutiš zvečer, ko plešeš. Tega se ne da pojasniti. Lahko si žalosten in ko zaplešeš, pozabiš na vse, spet drug večer pa si zelo vesel, a kljub temu ne moreš dati občinstvu tega, kar si želel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje