Dan pred gostovanjem skupine za sodobni ples iz Čeljabinska v Centru kulture Španski borci ste lahko v gledališču več o jutrišnji poslastici izvedeli na nocojšnji brezplačni projekciji liričnega dokumentarca Tankograd.

Okoljska katastrofa, ki samo čaka, da se zgodi
Nekdanji Tankograd, danes Čeljabinsk v zahodni Sibiriji, je eno najbolj radioaktivnih mest na zemlji, v katerem je sevanje nekajkrat večje kot v Černobilu. Mesto je svoje (prvotno) ime dobilo zaradi množične proizvodnje sovjetskega orožja in tankov med drugo svetovno vojno. To je bilo rojstno mesto ruske jedrske bombe, ki je med hladno vojno postalo eno skrivnih sovjetskih mest. V 50. in 60. letih se je v okolici mestne nuklearke Majak, ki se nahaja le okrog 60 kilometrov od središča mesta, zgodilo več hudih jedrskih nesreč in izlivov, o katerih so prebivalce dolgo obdržali v nevednosti. Danes tovarna jedrskega orožja obratuje kot skladišče jedrskih odpadkov iz Rusije, Evrope in ZDA. Zaradi nestabilnosti radioaktivno onesnaženih območij preti razlitje v Severno morje. Čeljabinsk je grozeča okoljska katastrofa. Toda - nenavadno mesto obenem premore tudi eno najbolj živahnih in brstečih plesnih scen v Rusiji.

Rdeča nit dokumentarca so mladi plesalci, med njimi solistki Maša in Volva, ki s pomočjo plesne umetnosti najdejo upanje v mračni ruski realnosti. Film, ki ga odlikuje tudi izjemna glasba dueta Ghost Society, je delo večkrat nagrajenega režiserja Borisa B. Bertrama, ki je med drugim sodeloval tudi z Larsom von Trierjem.

Olga Pona, ki je ustvarjala daleč od uveljavljenih zahodnih tokov, je s svojim delom presegla komunistično estetiko in njene umetniške omejitve, obenem pa razvila lastni stil, ki prerašča tako zahodne kot vzhodne prakse. Diplomantka traktorske mehanike je začela ustvarjati v obdobju brez posluha za sodobne umetnosti, ko je bil eden glavnih ruskih izvoznih artiklov klasični balet. Za delo svoje skupine, ki živi in ustvarja v najbolj radioaktivno onesnaženem mestu na svetu (nekajkrat bolj od Černobila), ki pa premore eno najbolj brstečih plesnih scen v Rusiji, je dosegla mednarodno priznanje.

Godot po rusko?
V torkovem večeru se bo skupina predstavila z dvema koreografijama Olge Pone, ki tematizirata sodobno rusko družbo. Nenehne prekinitve se ukvarjajo s soobstojem več resnic v ruski družbi in njenih protislovjih, kar v družbo, ki je bila še pred nedavnim vajena le ene resnice, vnaša nelogičnost.

Predstava Čakajoč, ki je prejela ugledno rusko nagrado Zlata maska, pa izpostavlja osrednji del ruskega življenja: čakanje. Čakanje, da bo boljše življenje prinesel komunizem, čakanje, da bo boljše življenje prinesel kapitalizem …