Predstava FM je svetovno premiero doživela konec oktobra v Würzburgu, vendar tedaj v povsem drugačnem kontekstu, saj imata radijski medij in radijski program v vsaki državi svojo specifiko. Foto: Urška Boljkovac
Predstava FM je svetovno premiero doživela konec oktobra v Würzburgu, vendar tedaj v povsem drugačnem kontekstu, saj imata radijski medij in radijski program v vsaki državi svojo specifiko. Foto: Urška Boljkovac
Marko Mandić
MandićStroj je tretji del trilogije po predstavah Ekstrakt Mandić in Viva Mandić. Foto: Marcandrea

Najprej je premierno na odru Male drame zaživela predstava Kolektiva Narobov FM, v kateri improvizaciji zapisano gledališko skupino zanima prerez med javnim posredovanjem in poslušalčevo zasebno situacijo. Performerja Gregorja Modra in Majo Dekleva pri improvizaciji žene impulz zvoka, ki prihaja iz radijskega sprejemnika. Neposredno dogajanje na odru bo torej vsakokrat povsem odvisno od trenutnega radijskega programa, pa naj bo šlo za vremensko napoved, osmrtnice, klasično ali glasbo, ki gre hitro v uho.
Izvajalca sta, kot pojasnjuje Gregor Moder, našla največjo intrigantnost radijskega medija v njegovi vmesnosti med intimnostjo in tujostjo, hkrati pa ima zanju ta velik učinek tudi v funkciji spominjanja na preteklost oziroma otroškost. Radio služi kot obstranska, banalna dimenzija, ki spremlja vsakdanje dogodke, obenem pa je tudi propagandi stroj, ki poslušalca potiska v vlogo sprejemnika sporočil.
'Popravni izpit' Marka Mandića
Marko Mandić v novem solo performansu - premiera bo v četrtek, 1. decembra, poustvari 37 dramskih likov. Te dobro pozna, saj jih je vse interpretiral v svojih predstavah med letoma 1996 in 2010. Citirani dramski protagonisti ohranjajo svoje telesne značilnosti, izvirna besedila, odrski govor, tipične situacije, pa tudi originalne kostume, rekvizite in glasbeno opremo. Vsi ti liki so potrebni za ponazoritev jedra igralca, ki ga ni mogoče reducirati na vlogo.
MandićStroj, tretji del trilogije po predstavah Ekstrakt Mandić in Viva Mandić, je po besedah umetniškega vodje Vie Negative Bojana Jablanovca, ki se podpisuje pod režijo in scenografijo performansa - zgodba o igralcu. Selekcija in montaža odlomkov je sledila zgodbi izvajalca, ki se ukvarja sam s sabo in skozi vloge ter tekste likov razbira svoj odnos do njih. Marko Mandić pravi, da sta ključna živost spomina in vseh vlog, ki ostanejo globoko v igralcu. Zanj je MandićStroj tudi nekakšen popravni izpit, ki ponuja možnost, da nekatere vloge to pot odigra drugače in z novimi poudarki, čeprav sočasno stremi k čim pristnejši igralski avtentičnosti posameznega lika.