Predstava Ne daj se Kim je druga letošnja samostojna produkcija Mestnega gledališča Ptuj. Foto: Stanislav Zebec / Mestno gledališče Ptuj
Predstava Ne daj se Kim je druga letošnja samostojna produkcija Mestnega gledališča Ptuj. Foto: Stanislav Zebec / Mestno gledališče Ptuj

Kljub množici težav in okoliščin, ki ne vzbujajo nekega optimizma, je zgodba svetla, izjemno duhovita in brez moraliziranja, a hkrati zelo človeška in v tem tudi pretresljiva. Tudi sredi čisto nore družine in sveta je svetla luč upanja in optimizma.

Režiser Peter Srpčič

Kot je povedal Srpčič, pred 15 leti napisana drama govori o sodobni družini in najstnici Kimberly, ki je zbolela za redko gensko boleznijo, zaradi katere se stara skoraj desetkrat hitreje kot njeni vrstniki. Pri svoji starosti je Kimberly videti, kot bi bila stara okoli 70 let, a to ni njena največja težava.

Optimizem sredi nore družine in sveta
Za bistveno težavnejšo se izkaže njena disfunkcionalna družina - neodgovorni oče, večni otrok in pijanec, noseča mama, ki je popolni hipohonder, ter sleparska in klošarska teta, ki se ugnezdi v njihov dom in veselo snuje svoje potegavščine.

Pravzaprav je Kimberly, ne glede na svojo posebnost, še najbolj normalna in razumna članica družine. Edini, ki jo razume in se ji približa na normalen in celo romantičen način, je njen vrstnik Jeff.

Direktor gledališča ponovno v vlogi režiserja
Petru Srpčiču, direktorju ptujskega gledališča, ki se vsaj enkrat letno loti tudi režije, je k zanimivi predstavi uspelo zvabiti velika imena, saj to gledališče ne razpolaga z lastnim igralskim ansamblom. Naslovna vloga je pripadla dobitnici Borštnikovega prstana Anici Kumer, ob njej nastopajo še Ježkov nagrajenec Jure Ivanušič, Barbara Žefran, Vesna Vončina in Lovro Finžgar.

Dramo Kimberly Akimbo je leta 2000 napisal David Linsday Abaire, ki je najbolj poznan po igri Zajčja luknja, po kateri so posneli tudi film in za katero je leta 2007 prejel Pulitzerjevo nagrado.

Kljub množici težav in okoliščin, ki ne vzbujajo nekega optimizma, je zgodba svetla, izjemno duhovita in brez moraliziranja, a hkrati zelo človeška in v tem tudi pretresljiva. Tudi sredi čisto nore družine in sveta je svetla luč upanja in optimizma.

Režiser Peter Srpčič