Pod režijo in koreografijo baletne predstave po literarni predlogi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega se je podpisal Boris Eifman, ki slovi po eksperimentalnih in drznih interpretacijah klasičnih del. Sodobni ruski koreograf se je klasičnih zgodb začel lotevati že v 80. letih preteklega stoletja, od tedaj pa jih nadgrajuje z vedno novimi plesnimi izrazi.

Eifman je plesno skupino ustanovil leta 1977. Kot piše na spletni strani ljubljanskega festivala, se je do takrat imenovala Leningrajski novi balet in je bila novost, nekakšen "eksperimentalni laboratorij".

Bratje Karamazovi so prva predstava, s katero je Eifman v devetdesetih začel niz baletnih uprizoritev z literarno podstatjo. Predstavo so premierno uprizorili leta 1995 in z njo poželi velik uspeh, Eifman pa je takrat izjavil, da je prav ta balet njegova najboljša stvaritev.

"Moja prizadevanje in težnja sta gledališče, odprto čustvenim izkušnjam. Svoj svet ustvarjam s kreacijami skrivnosti, v katerih značaji živijo in delajo po mojih pravilih. Ljubim svoj kardiogram, ritem bitja svojega srca z vsemi njegovimi izbruhi, šokom, vrhunci in padci," je o svojem delu dejal koreograf.

V ospredju ključna moralna in filozofska vprašanja
V romanu o treh bratih Karamazovih in uboju njihovega očeta pisatelj obravnava ključna moralna in filozofska vprašanja, denimo vprašanje o Bogu, o dobrem in zlom ter vprašanje človekove krivde in svobode. Eifmanov balet sicer ohranja poetičnost in filozofijo Dostojevskega, hkrati pa zgodbo predstavlja s sodobnega stališča. Predstavo bo spremljala glasba Musorgskega, Wagnerja in Rahmaninova.

V ospredju Wagner in Verdi
Letošnji festival sta sicer zaznamovali 200. obletnici rojstva dveh velikanov klasične glasbe - Richarda Wagnerja in Giuseppeja Verdija -, v središču pa je bila ruska kultura. V sklopu 200-letnice Wagnerjevega rojstva so na program Ljubljana Festivala uvrstili skladateljevo slovito delo Nibelunški prstan. Letošnji festival je v izvedbi Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga pod vodstvom dirigenta Valerija Gergijeva 2. in 3. septembra ponudil prva dva dela te tetralogije - Rensko zlato in Valkiro -, prihodnje leto pa bodo izvedli še Siegfrieda in Somrak bogov. Gergijev je z orkestrom Mariinskega gledališča sicer nastopil še konec julija.

Italijanskemu skladatelju Verdiju so se med drugim poklonili z izvedbo njegovega slovitega Rekviema. Orkestru Slovenske filharmonije, Slovenskemu komornemu zboru in zboru SNG-ja Maribor se je na dogodku v Križankah, ki je bilo tudi glavno festivalsko prizorišče, dirigiral Andres Mustonen. Verdija se se spomnili tudi s koncertom opernih arij s solisti Akademije gledališča Scala, naslovljenim Verdi gala. Rusko glasbeno dediščino je predstavil še zbor Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Peterburga, ki bo nastopil tudi v Kostanjevici na Krki in v Kranjski Gori.