Predstava Ebola se vedno začne z enakim izhodiščem: v UKC-ju Ljubljana se je znašlo žensko truplo, vzrok smrti je hemoragična mrzlica ebola, vendar po podatkih Sove ta oseba zadnjih pet let ni zapustila Slovenije. Sova tako primer zaupa svojemu agentu Petru Perčiču (igra ga Anže Zevnik), ki se poda na pot razreševanja. Foto: Glej / Polona Ipavec
Predstava Ebola se vedno začne z enakim izhodiščem: v UKC-ju Ljubljana se je znašlo žensko truplo, vzrok smrti je hemoragična mrzlica ebola, vendar po podatkih Sove ta oseba zadnjih pet let ni zapustila Slovenije. Sova tako primer zaupa svojemu agentu Petru Perčiču (igra ga Anže Zevnik), ki se poda na pot razreševanja. Foto: Glej / Polona Ipavec
Ebola
Vključevanje gledalcev v dejavno dramaturgijo se je menda že pri eksperimentu Ernesto gre v mesto izkazalo za šolski primer vedenja množice in nazorno prikazalo pasti anonimnega odločanja. Prevladovali so odgovori z agresivno in šovinistično noto, čemur se po mnenju ekipe Ebole ne bo mogoče izogniti niti tokrat. Foto: Glej / Polona Ipavec
Ebola
Katarina Čas v predstavi odigra zelo stereotipne vloge videoiger, med drugim Perčičevo zaupnico, medicinsko sestro in policistko. Foto: Glej/Polona Ipavec

Avtorja Ebole, Luka Cimprič in Andrej Zupanc, sta navdih zanjo našla pri klasičnih videoigrah, kot je Max Payne - v ospredje svoje predstave sta postavila tajnega agenta Sove, Petra Perčiča. Gledalci s pametnimi telefoni in tablicami protagonista usmerjajo k enemu izmed mogočih koncev.

Gledalec postane režiser
Avtorjema se je ideja o gledališki videoigri porodila že leta 2012. Tedaj sta napisala tekst GTA Ljubljana, za katerega po Cimpričevih besedah še pride čas, v okviru Glejevih minimalk pa sta nato na oder postavila predstavo Ernesto gre v mesto. V njej sta testirala sistem režije gledalca s tem, da gledalci prek pametnih telefonov in tablic upravljajo igralce. (Vključevanje gledalcev v dejavno dramaturgijo se je menda že takrat izkazalo za šolski primer vedenja množice in nazorno prikazalo pasti anonimnega odločanja. Prevladovali so odgovori z agresivno in šovinistično noto, čemur se po mnenju ekipe Ebole ne bo mogoče izogniti niti tokrat.)

Mogočih osem različnih predstav
Nato sta na podlagi novic v medijih v preteklem letu napisala besedilo, ki se navezuje na tedaj aktualno temo ebole. Cimprič je dejal, da je postavljanje gledališke videoigre pravi izziv, ker je njun koncept nemogoče umestiti v kateri koli gledališki žanr, saj ostajajo odprte vse možnosti. Gledališka videoigra se namreč lahko sprevrže v pustolovščino, v pretepaško različico ali nekaj tretjega.

Edina sled gledalca igre Ebola bo skrivnostno žensko truplo. Agenta Perčiča, ki ga bo igral Anže Zevnik, bo moral gledalec voditi skozi zarotniški labirint do enega izmed osmih koncev igre. To stori tako, da po demokratičnem načelu med predstavo na določenih prehodih glasuje o njenem nadaljevanju.

Lik iz filma noir
Po besedah Zevnika agent Perčič za seboj vleče neko preteklost, ki ga zelo obremenjuje, zato je navzven mrk človek, brez nasmeha, a premore tudi mehkobo srca. Perčič, ki ga bo nagovarjal tudi virtualni vodja Sove, se bo v igri srečeval z različnimi liki. Teh je 16, vsak izmed igralcev pa nastopa v več vlogah.

Preizkus improvizacijskih darov
Igralec Vid Valič je povedal, da ga je pri predstavi pritegnilo, da mora imeti, podobno kot po načelu improlige, naštudiranih več prizorov, kot jih bo dejansko odigral v enem večeru. Med svojimi liki je izpostavil dilerja, ki sega od agresivca in paranoika do "skuliranega zadetka". Katarina Čas, ki bo med drugim nastopila v vlogah policistke in medicinske sestre, je dodala, da so liki v predstavi tipični protagonisti videoiger, agent Perčič pa svojo toplino pokaže prav ob ženskih likih.

Rezultati igre bodo predstavljeni v živo, prav tako bo občinstvo seznanjeno, koliko nabojev in življenj ima na voljo. Ob morebitni izgubi vseh treh življenj se bo lahko izbrala možnost "insert coin", ki igro na novo zažene. Za dodaten učinek videoigre bodo poskrbeli tudi videi v ozadju, ki jih podpisuje Dominik Mencej.

Pri grafičnem oblikovanju sta sodelovala tudi Klemen Janežič in Borut Bučinel, za tehnični razvoj aplikacije za glasovanje pa sta poskrbela Žiga Zupanec in Leon Cimprič. Tudi zvok Petra Harla in kostumi Minke Rozman bodo ustvarjeni tako, da bodo čim bolj služili iluziji videoigre.

Ponovitve predstave bodo na sporedu še 27. in 28. septembra.